Jedro

Obrazložitev zasebne tožbe ne more biti del njenega izreka, niti ga nadomestiti, iz izreka mora biti jasno in brez vsakega dvoma navedeno, na koga se vsebina poslanih SMS-ov nanaša, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.

Izrek

I. Pritožba pooblaščenke zasebnih tožilcev B. B. in C. C. se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebna tožilca sta dolžna plačati stroške pritožbenega postopka, in sicer vsak 30,00 EUR sodne takse ter izdatke in potrebne stroške obdolženca.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje zasebno tožbo zasebnih tožilcev B. B. in C. C. z dne 8. 7. 2022, z dopolnitvijo z dne 18. 1. 2023, vloženo po pooblaščenki, odvetnici, zoper obdolženega A. A., v 3., 4. in 5. alineji opisa kaznivega dejanja pod obtožbo (pravilno iz zasebne tožbe), na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 277. člena ZKP zavrglo. Po drugem odstavku 96. člena ZKP je zasebnima tožilcema naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca.

2. Zoper tak sklep se je pritožila pooblaščenka zasebnih tožilcev zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki ugotavlja, da so navedbe, ki izhajajo iz 3., 4. in 5. alineje izreka zasebne tožbe, premalo konkretizirane v tej smeri, da bi se lahko brez vsakega dvoma iz zapisanega dalo razbrati, da so namenjene zasebnima tožilcema, niti iz izreka ni razvidno, na koga se zapisano nanaša, saj v navedenih alinejah nobeden od zasebnih tožilcev ni poimenovan. Navedeno pa je pomembno tudi po oceni pritožbenega sodišča zato, ker je potrebno pred obravnavo zadeve presoditi, ali zasebno tožbo vlaga upravičeni tožilec, oziroma kdo je tisti, ki opravlja funkcijo pregona. V obravnavanem primeru gre namreč za zasebno tožbo, v kateri je lahko upravičeni tožilec le oškodovanec, to je tisti, ki mu je bila prizadeta kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica. Ker iz 3., 4. in 5. alineje opisa dejanja ni razbrati oziroma prepoznati zasebnih tožilcev kot upravičenih tožilcev za pregon obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, s čemer soglaša tudi pritožbeno sodišče in kar potrjuje sam izrek zasebne tožbe v tem delu. Navedbe so namreč preveč splošne, da bi se lahko brez vsakega dvoma zaključilo, da so usmerjene zoper zasebna tožilca, saj gre za SMS sporočila, ki so bila poslana zasebnemu tožilcu in ne zasebni tožilki, kot to pravilno ni spregledalo sodišče prve stopnje.

5. Pooblaščenka zasebnih tožilcev, ki se sicer pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, v pritožbi ne konkretizira katere kršitve iz členov 371 in 372 ZKP uveljavlja, navaja pa, da je odločitev sodišča iz napadenega sklepa nezakonita zato, ker sodišče ni imelo podlage za zavrženje zasebne tožbe. Pri tem se sklicuje na obrazložitev zasebne tožbe, iz katere izhaja, da je bil zasebni tožilec edini družbenik, zasebna tožilka pa direktorica družbe D. d.o.o., vendar ne more biti uspešna. Obrazložitev zasebne tožbe ne more biti del njenega izreka, niti ga nadomestiti, iz izreka mora biti jasno in brez vsakega dvoma navedeno, na koga se vsebina poslanih SMS-ov nanaša, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Zato pritožba, ki podaja lastno razlago zapisanega v 3., 4. in 5. alineji izreka zasebne tožbe, ni utemeljena in ne more spremeniti odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa. Res je, da je obdolženi SMS sporočila poslal zasebnemu tožilcu, vendar niti ta okoliščina ne dela opisa dejanja iz zasebne tožbe v 3., 4. in 5. alineji dovolj konkretiziranega. Pooblaščenka je namreč zasebno tožbo podala v alinejah in SMS sporočila tudi datumsko ločila, zato trditve pritožbe, da gre za eno celoto, ki je ni mogoče ločiti, ne morejo biti uspešne. Prav tako pa ni pritrditi pritožbi, ki sodišču prve stopnje očita, da ni imelo zakonske podlage za zavrženje zasebne tožbe v alinejah 3, 4 in 5, saj je to v nasprotju z zgoraj obrazloženim. Zakonsko podlago za takšno odločitev pa je sodišče prve stopnje imelo v členih 437/I in 277/II ZKP, kot to tudi izhaja iz izreka napadenega sklepa.

6. Ker v pritožbi pooblaščenke uveljavljane kršitve niso podane, sodišče prve stopnje pa je dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, in ker pritožba niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, je pritožbeno sodišče o pritožbi pooblaščenke zasebnih tožilcev odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (člen 402/III ZKP).

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na členu 96/II in 98/I ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo.