Jedro

Za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije so odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. Sodišče tudi o (ne)pristojnosti slovenskega sodišča odloči na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavrnilo toženčev ugovor nepristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji in njegov predlog za prekinitev predmetnega postopka.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je med strankama sporno, ali je bila med njima sklenjena pogodba o prenosu poslovnega deleža družbe, ki ima sedež v Srbiji. Sodišče je navedbe obeh strank napačno interpretiralo, saj bi sicer moralo ugotoviti, da med pravdnima strankama ni spora o sklenitvi pogodbe pač pa o njeni učinkovitosti oziroma realizaciji. Sodišče sicer pravilno povzema, da toženec trdi, da je bila sklenjena pogodba z njegove strani v celoti izpolnjena, ne drži pa, da iz navedb tožnika izhaja, da pogodba o prenosu poslovnega deleža sploh ni bila sklenjena. Tožnik trdi le, da se odložni pogoj ni izpolnil. Kadar je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, ima izpolnitev ali neizpolnitev odložnega pogoja pomen le v učinkovitosti pogoja. Neizpolnitev odložnega pogoja ne pomeni, da se pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, ni sklenila oziroma, da se šteje za neobstoječo. Ker je med pravdnima strankama pravzaprav nesporno, da sta sklenili pogodbo o poslovnem deležu in pravdni stranki samo nista sporazumni, kakšna je bila njena vsebina, sodišče ni imelo podlage za zaključek, da je med njima sporno ali je bila sklenjena pogodba o prenosu poslovnega deleža. Toženec se zato utemeljeno sklicuje na sklenjeno pogodbo o prenosu poslovnega deleža in na dejstvo, da se morajo te pogodbe glede določanja izključne pristojnosti ravnati po pravu države družbe, ki je predmet prenosa. Napačna je tudi odločitev o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka. Sodišče je ugotovilo, da ne gre za subjektivno ne za objektivno identičen spor in da litispendenca ni podana in zato zavrnilo predlog za prekinitev postopka. Toženec je trdil, da se pred Višjim sodiščem v Beogradu vodi postopek po tožbi zaradi ugotovitve pravilnosti izpolnitve prenosa poslovnega deleža. Toženec svoj podredni zahtevek za prekinitev postopka utemeljuje na predhodnem vprašanju o obstoju pravice oziroma pravnega razmerja. Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Sodišče se zaradi nepravilne pravne kvalifikacije vsebine, dometa in utemeljitve predloga za prekinitev postopka o tem sploh ni izrekalo, zato sodni odločbi manjkajo odločilni argumenti.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik poudarja, da je jasno opredelil svojo trditveno in dokazno podlago, ki temelji na neupravičeni obogatitvi, saj ni nikdar prišlo do sklenitve pogodbe o prenosu poslovnega deleža v srbski družbi. Pri pogoju za sklenitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža ni šlo za odložni pogoj ampak je bil to pogoj, da se bo pogodba o prenosu poslovnega deleža sploh sklenila. Spor pred srbskim sodiščem ne predstavlja predhodnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v predmetni pravdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju pristojnega sodišča in utemeljenosti predloga za prekinitev postopka pravilno uporabilo določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V skladu z 89. členom ZMZPP so za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. Sodišče tudi o (ne)pristojnosti slovenskega sodišča odloči na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana (prim. drugi odstavek 17. člena ZPP).

6. Ni res, da je sodišče navedbe v tožbi napačno interpretiralo. Tožnik je v tožbi navedel, da sta bila s tožencem dogovorjena, da bo do dokončnega nakupa toženčevega 51% poslovnega deleža v družbi A., d. o. o. (s sedežem v Srbiji) prišlo pod pogojem oziroma po tem, ko bo družba prodala določene svoje nepremičnine. Ker nepremičnine niso bile prodane, tudi do sklenitve pisne pogodbe o prodaji poslovnega deleža ni prišlo. Toženec je 20. 8. 2012 tudi izstopil iz družbe. Tožnik zahteva vračilo že izročenih zneskov, ki jih je toženec prejel, podlaga pa se ni uresničila oziroma je pozneje odpadla. Glede na navedene trditve je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za spor iz naslova neupravičene pridobitve, za katere ZMZPP nima izrecne določbe in posledično za navezno okoliščino uporabilo kriterij toženčevega prebivališča (48. člen ZMZPP).

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe o pravni naravi odložnega pogoja, s katerimi toženec skuša utemeljiti svojo pritožbeno tezo, da je bila pogodba sklenjena(1) in da gre le za spor o njeni učinkovitosti (prim. drugi odstavek 59. člena Obligacijskega zakona). Ali je šlo za odložni pogoj ali za pogoj, da bo pogodba sploh sklenjena, v tej fazi postopka, ko sodišče odloča o pristojnosti na podlagi navedb v tožbi, ni pravno odločilno.

8. Pravilna je tudi nadaljnja presoja sodišča prve stopnje in sicer, da pogoji za prekinitev postopka iz 88. člena ZMZPP niso podani. V skladu z navedenim členom sodišče Republike Slovenije prekine postopek, kadar teče pred tujim sodiščem postopek v isti zadevi in med istima strankama: (i) če je bila tožba v pravdi, ki teče v tujini, prej vročena tožencu kot tožba v pravdi, ki teče v Republiki Sloveniji; (ii) če je verjetno, da bo tujo odločbo mogoče priznati v Republiki Sloveniji in (iii) če obstaja vzajemnost. 9. Sodišče je po pregledu prevoda tožbe (priloga B 10) pravilno ugotovilo, da ne gre ne za subjektivno ne objektivno identiteto tožbenih zahtevkov. Pritožbene navedbe, da se postopek pred Višjim sodiščem Beogradu vodi „zaradi ugotovitve pravilnosti izpolnitve prenosa poslovnega deleža na tožečo stranko“, kar za konkretno zadevo pomeni rešitev predhodnega vprašanja o obstoju pravice ali pravnega razmerja, so prepozne glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo toženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo glede na končni uspeh pravdnih strank.

Op. št. (1): Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da se za pogodbo o prenosu poslovnega deleža zahteva določena obličnost, iz podatkov v spisu pa ne izhaja, da bi bila sklenjena pisna pogodba oziroma pogodba v obliki notarskega zapisa.