Jedro

Gradbena pacela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oz. na katerem je predviden objekt (stavbišče) in na katerem so urejene površine, ki služijo oz. je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Le tako površino je torej v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Občine Medvode št. 351-1072/2016-2 z dne 5. 12. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožnikoma odmerila komunalni prispevek za legalizacijo neskladne gradnje na zemljišču parc. št. 352/2 k.o. ... v znesku 11.671,32 EUR, določila rok veljavnosti odmere in ugotovila, da posebni stroški postopka niso nastali.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je komunalni prispevek za novi objekt izračunan za 411,14 m2 neto tlorisne površine objekta in 994 m2 gradbene parcele, pri čemer sta površini povzeti iz projekta PGD št. 001/2016, april 2016, njegove dopolnitve iz oktobra 2016 in dopolnitve načrta arhitekture št. 001/2016-A z oktobra 2016, ki ga je izdelal A.A. s.p., komunalni prispevek za obstoječi objekta pa za 174,27 m2 neto tlorisne površine objekta in 114,83 m2 gradbene parcele, pri čemer je površina gradbene parcele določena v skladu z drugim odstavkom 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07, v nadaljevanju Pravilnik).

3. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

4. Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da ni pravilno, da je bilo za izračun vrednosti komunalnega prispevka upoštevano celotno zemljišče na parceli 359/2 k.o. ... Za gradbeno parcelo se uporablja le cca 500 m2 parcele, vse ostalo pa so travnate površine oz. vrt. Zato menita, da je treba komunalni prispevek temu ustrezno zmanjšati.

5. Tožba je utemeljena.

6. V zadevi je sporno, ali je toženka pri izračunu komunalnega prispevka zaradi povečanja neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine objekta pravilno upoštevala celotno površino zemljišča parc. št. 359/2 k.o. ... (994,00 m2).

7. V skladu s prvim odstavkom 82. člena ZPNačrt se pri odmeri komunalnega prispevka upoštevajo površina in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, neto tlorisna površina objekta in njegova namembnost. V zadevi je sporno, kaj se v obravnavanem primeru šteje v površino stavbnega zemljišča. 8. Naslovno sodišče je že večkrat navedlo (npr. v sodbi I U 1710/2013 z dne 3. 7. 2014), da je po 24. točki prvega odstavka 2. člena ZPNačrt stavbno zemljišče zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov. Enako določa Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07, v nadaljevanju Pravilnik) v 2. členu, po katerem je parcela zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno zgraditi objekt ali je objekt že zgrajen (drugi odstavek), oz. se za parcelo po tem pravilniku šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov (tretji odstavek). Glede na navedeno se kot površina stavbnega zemljišča v skladu z drugim odstavkom 5. člena Pravilnika pri izračunu komunalnega prispevka upošteva velikost parcele, če parcela objekta ni določena, pa stavbišče, pomnoženo s faktorjem 1,5. 9. Iz navedenih opredelitev je razvidno, da so stavbno zemljišče, parcela objekta in gradbena parcela po Pravilniku primerljivi pojmi. Vsi opisujejo t. i. parcelo objekta, ki jo sestavlja površina, na kateri stoji objekt in določena površina ob njem. To potrjuje tudi vsebina petega odstavka 127. člena ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07), ki določa, da je gradbena parcela zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oz. na katerem je predviden objekt (stavbišče) in na katerem so urejene površine, ki služijo oz. je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Le tako površino je torej v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Ta površina sicer lahko predstavlja tudi celotno (zazidljivo) površino zemljiške parcele, vendar pa iz navedenih razlogov ni podlage za stališče, da je tako vedno in v vseh primerih. Posledično se je upravnosodna praksa že večkrat postavila na stališče, da je pri odmeri komunalnega prispevka avtomatično upoštevanje celotne površine zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, v nasprotju z določbami ZPNačrt in Pravilnika.

10. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka pri izračunu višine komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine objekta kot površino parcele upoštevala celotno površino parcele št. 359/2 k.o. ..., na kateri stoji objekt. Pri tem se je sklicevala na projekt PGD iz aprila 2016 z dopolnitvijo iz oktobra 2016 in dopolnitev načrta arhitekture. Iz navedenih dokumentov pa ne izhaja, da bi površina 994 m2 predstavljala površino stavbnega zemljišča, kot izhaja iz predhodne opredelitve, torej površino, na kateri stoji objekt in površino, ki mu služijo, pač pa zgolj, da celotna navedena parcela meri 994 m2. 11. Koliko znaša površina stavbnega zemljišča v smislu predhodne opredelitve navedenega pojma, iz navedenih dokumentov ne izhaja. Pri tem sodišče ugotavlja, da iz priložene zazidalne situacije izhaja, da bodo velik del navedene parcele predstavljale zelene površine, kar še dodatno utrjuje nepravilnost odmere komunalnega prispevka na podlagi celotne površine navedene parcele. Zato bi morala toženka tožnika pozvati, naj zahtevi priložita še podatek o površini stavbnega zemljišča v smislu predhodne opredelitve oziroma bi ga morala določiti sama v skladu z isto določbo Pravilnika, kot jo je uporabila pri odmeri komunalnega prispevka za objekt pred spremembo neto tlorisne površine objekta (drugi odstavek 5. člena).

12. Navedeno pomeni, da je toženka zmotno uporabila materialni predpis, zato je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek.