Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožniku, ki je bil s sklenjeno poravnavo poplačan tudi glede vseh stroškov postopka (tudi tistih, ki jih v sklenjeni poravnavi morebiti ni uveljavljal), je organ za brezplačno pravno pomoč po 46. členu ZBPP upravičeno naložil povrnitev stroškov, ki so mu bili iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči izplačani za sodnega izvedenca medicinske stroke.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da je tožnik dolžan Republiki Sloveniji povrniti znesek v višini 504,67 € izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči, in sicer v roku 15 dni od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, do takrat brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila na tam naveden račun Okrožnega sodišča v Mariboru ter dokazilo o plačilu takoj predložiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč.
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je bil tožnik na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 568/2009 z dne 01.07.2009 upravičen do prejema brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov predujma za sodnega izvedenca medicinske stroke v višini 600,00 €. Sodni izvedenec medicinske stroke s področja travmatologije je bil pritegnjen v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 15/1007, zoper toženo stranko Zavarovalnico A., d.d., zaradi plačila odškodnine v višini 13.770,66 € v zvezi s škodnim dogodkom z dne 19.12.2003, v katerem se je tožnik telesno poškodoval na delovnem mestu. Na podlagi dokaznega sklepa, sprejetega na naroku za glavno obravnavo dne 19.05.2009, je sodišče dne 23.11.2009 s sklepom opr. št. Bpp 568/2009-13 sodnemu izvedencu B.B., dr. med., spec. kirurgu, odmerilo in izplačalo stroške v skupni višini 504,67 €.
Tožnik v svoji tožbi navaja, da v obravnavanem primeru ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči zahteva povračilo odobrenega zneska brezplačne pravne pomoči za izvedenca medicinske stroke v višini 504,67 €, saj je (kot navaja) v 46. členu ZBPP določeno, da terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo. S prehodom terjatve pa vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika.
Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni posebej odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
V X. poglavju Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08), z naslovom "Vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči"), je v 46. členu določeno, da preide terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče razsodi o stroških, šteje za izvršilni naslov. V 48. členu pa je določeno, da je dolžan upravičenec, ki je v postopku uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.
V obravnavanem primeru je bil pravdni postopek št. III P 15/1007 končan s sodno poravnavo, na podlagi katere je bila tožena stranka dolžna tožniku iz naslova škode izplačati odškodnino v višini 7.000,00 € in povračilo pravdnih stroškov v višini 1.151,60 €. Upoštevaje določbe 159. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 73/2007-UPB3 s spremembami), po katerih v primeru sodne poravnave vsaka stranka krije svoje stroške postopka, razen če je oz. kolikor je v sodni poravnavi določeno drugače, je bil torej tožnik s to poravnavo odpravljen oz. poplačan tako glede samega materialnega tožbenega zahtevka, kot tudi glede vseh stroškov, tudi tistih, ki jih v sklenjeni poravnavi morebiti ni uveljavljal (torej tudi stroškov izvedenca). S sklenjeno poravnavo se je tožnik torej odrekel nadaljnjim zahtevkom glede stroškov postopka, zato ti zahtevki tudi ne morejo več preiti na Republiko Slovenijo v smislu določb 46. člena ZBPP. Tožnik pa ne zatrjuje, da mu Zavarovalnica A. d.d. (tožena stranka) pripadajočih oz. s poravnavo dogovorjenih sredstev (tako iz naslova odškodnine za škodo kot iz naslova stroškov postopka) ni izplačala.
Upoštevaje navedeno, je torej Organ za BPP tožniku upravičeno naložil povrnitev stroškov, ki so bili iz naslova tožniku odobrene BPP izplačani za sodnega izvedenca medicinske stroke, v skladu s citiranimi določbami 48. člena ZBPP, po katerih je dolžan upravičenec (tožnik), ki je v postopku uspel in je na podlagi sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma zneskom, ki ga je Republika Slovenija lahko izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.
Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami).