16. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Dejana Merlaka in Nermina Loviča, obeh na prestajanju kazni v ZPKZ Ljubljana, na seji dne 16. junija 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 72/98, 6/99, 66/2000, 111/01) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata četrti odstavek 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki se glasi: "Glede na vsebino zahteve (za varstvo zakonitosti) lahko vrhovno sodišče odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži oziroma prekine." Izpodbijana določba naj bi bila glede na 153. člen Ustave (usklajenost pravnih aktov) v nasprotju s 14. členom Ustave (enakost pred zakonom), saj naj sodna praksa ne bi zagotavljala enakega obravnavanja. Zakon naj bi omogočal manipuliranje Vrhovnega sodišča zaradi "preohlapnosti" določbe. Ugodnosti naj bi bili deležni le "privilegirani" zaradi svojega družbenega položaja. Pravni interes utemeljujeta s tem, da naj sodišče v primeru kazenskega postopka ob vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti ne bi odredilo odložitve oziroma prekinitve izvršitve pravnomočne sodne odločbe.

2.Pobudnika predlagata, naj Ustavno sodišče ugotovi neskladje izpodbijane določbe z Ustavo.

B.

3.Ustavno sodišče je pobudi združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.

4.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnost četrtega odstavka 423. člena ZKP je očitno neutemeljena. S tem, ko pobudnika navajata, da zakonska ureditev v ZKP omogoča, da Vrhovno sodišče v kazenskih postopkih odloča v prid privilegiranim osebam zaradi njihovega družbenega položaja ter gmotnega stanja, zatrjevanega neskladja z drugim odstavkom 14. člena Ustave ne izkažeta. Izpodbijana zakonska določba namreč ne ločuje oziroma razlikuje odločanja o odložitvi oziroma prekinitvi izvršitve pravnomočne odločbe glede na socialni položaj obdolžencev. V skladu z izpodbijano določbo Vrhovno sodišče bodisi odloži bodisi prekine izvrševanje pravnomočne sodbe na podlagi presoje vsebine zahteve za varstvo zakonitosti v vsakem konkretnem primeru. Odločanje Vrhovnega sodišča v konkretnih primerih pa ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča v postopku presoje predpisa.

5.Pobudnika zatrjujeta tudi nedoločnost izpodbijane določbe, kar naj bi predstavljalo neskladje z 2. členom Ustave. Odložitev oziroma prekinitev izvrševanja pravnomočne odločbe na podlagi izpodbijane določbe je izjemen ukrep, ki ga ima na voljo Vrhovno sodišče še pred odločanjem o zahtevi za varstvo zakonitosti (pri tem gre namreč v določenem smislu za prejudiciranje odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti), saj sicer vložena zahteva nima suspenzivnega učinka. Po oceni Ustavnega sodišča je kriterij, po katerem odloča Vrhovno sodišče o odložitvi ali prekinitvi izvršitve pravnomočne sodne odločbe, to je "glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti", dovolj določen, saj ga je mogoče razumeti tako, da Vrhovno sodišče odloča glede na možnost za uspeh zahteve za varstvo zakonitosti.[1] Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo, ne da bi se pri tem spuščalo v vprašanje obstoja procesnih predpostavk.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opomba:

[1]Po sodni praksi sodišče odloži oziroma prekine izvrševanje pravnomočne odločbe, kadar iz razlogov, ki jih uveljavlja vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti, izhaja verjetnost, da utegne biti pravnomočna sodba na takšen ali drugačen način spremenjena v obsojenčevo korist (npr. oprostilna, zavrnilna sodba – sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 61/2000 z dne 25. 1. 2001). Tudi po mnenju teorije (Horvat, Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2004, str. 916) se sklep izda samo, če je podana zelo velika verjetnost, ki meji že skoraj na gotovost, da bo vložnik z zahtevo uspel, npr. če gre za očitno absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka.