Jedro

Poroštvena pogodba (tožnik se je zavezal kot porok in plačnik, torej kot solidarni porok) ni v ničemer olajševala oziroma omejevala tožnikove poroštvene obveznosti v primerjavi z obveznostjo kreditojemalke kot glavne dolžnice, saj je jasno določala, da tožnik prevzema jamstvo kot solidarni dolžnik za izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti kreditojemalke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek in tožniku naložilo, da je dolžan toženki povrniti pravdne stroške.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki v laični pritožbi posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sodbo prvega sodišča in mu vrne zadevo v novo sojenje. Navaja, da je bil kot porok omejeno odgovoren. Referenčni tečaj v ponudbi 1,6137 je bil določen kot fiksni in se je po njem izračunavalo obresti, prav tako pa tudi plačila kredita. Na zahtevo zakonite zastopnice kreditojemalke je bilo v poroštveni pogodbi določeno, da sta poroka odgovorna za celotni znesek kredita po referenčnem tečaju na dan črpanja kredita 11. 4. 2007. Toženka ni obračunavala dolga v skladu z dano zavezo v ponudbi. S tem je oškodovala glavnega dolžnika, posledično pa tudi poroka. Toženka je ravnala nevestno in nepošteno.

3. Toženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pri svoji odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge izpodbijane sodbe, glede na tiste pritožbene trditve, ki so relevantne, pa dodaja še naslednje.

6. Tožnik v pritožbi navaja tudi nova dejstva in predlaga nove dokaze, ki pa so prepozni in zato neupoštevni (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ne glede na to se tožnik neutemeljeno sklicuje na ponudbo z dne 12. 3. 2007, saj slednja ne opredeljuje, po katerem tečaju se preračunavajo plačila mesečnih obrokov kredita. Tečaj v ponudbi 1,6137 je naveden le v zvezi z višino obrestne mere in nima nobene zveze s preračunom plačil obrokov kredita.

7. Kreditna pogodba med pravno prednico toženke, kreditojemalko in porokoma (eden od njiju je bil tožnik) je v 2. členu določala, da se za preračun obrokov uporablja referenčni tečaj ECB na dan vračila (na dneve plačil obrokov kredita). Poroštvena pogodba (tožnik se je zavezal kot porok in plačnik, torej kot solidarni porok) ni v ničemer olajševala oziroma omejevala tožnikove poroštvene obveznosti v primerjavi z obveznostjo kreditojemalke kot glavne dolžnice, saj je jasno določala, da tožnik prevzema jamstvo kot solidarni dolžnik za izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti kreditojemalke (1. in 2. člen Poroštvene pogodbe). Ostale pritožbene trditve niso odločilne, zato jih pritožbeno sodišče ne povzema in nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP).