Jedro

S stopnjo verjetnosti je bilo ugotovljeno, da je mld. A. A. zaradi nasilnega ravnanja v svoji primarni družini, neustreznega izvrševanja oziroma neizvrševanja starševske skrbi visoko ogrožena. Razloge v zvezi s tem je sodišče prve stopnje celovito obravnavalo. Povzelo in analiziralo je vse bistvene okoliščine, povezane z varstvom koristi otroka ter širšo družinsko dinamiko. Povsem sprejemljiv je zaključek, da z milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče v zadostni meri zavarovati koristi mld. A. A.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Prva nasprotna udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. V izpodbijani I. točki izreka sklepa z dne 20. 7. 2023 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor prve nasprotne udeleženke z dne 28. 4. 2023 zoper sklep o začasni odredbi z dne 19. 4. 2023. 2. Zoper to odločitev se pritožuje prva nasprotna udeleženka po pooblaščenki. Meni, da je sodišče nepravilno in pomanjkljivo ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Hčerka A. A. ob izdaji sklepa o začasni odredbi z dne 19. 4. 2023 ni bila niti ogrožena, še manj visoko ogrožena. Razlogi, na katerih sodišče utemeljuje svojo oceno ogroženosti, so nepravilni in nepopolni. V izpodbijanem sklepu je tudi napačno ugotovljeno, da so bile poškodbe, zaradi katerih je bila A. A. obravnavana pri lečeči pediatrinji in na urgenci, najverjetneje posledica ravnanja drugega nasprotnega udeleženca. Tak zaključek je v nasprotju z dokazi, ki so v spisu. Prav tako ne drži ugotovitev, da nasprotna udeleženca nista poskrbela za specifične razvojne potrebe A. A. Poskrbela sta namreč za vse njene osnovne potrebe, kot tudi nekatere ostale potrebe in želje. Prva nasprotna udeleženka bi za hčerko naredila vse. Čeprav sta nasprotna udeleženca tekom tega postopka, v občutku nemoči, večkrat izrazila željo, da bi raje odšla s hčerko živet v tujino, tega dejansko ne bi storila. Želita ji le najboljše in predvsem to, da se vrne k njima v varstvo in vzgojo. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da sama ni sposobna ustrezno zaščititi A. A. pred drugim nasprotnim udeležencem, ker se mu podreja, ker naj bi bila odvisna od njega in ambivalentna do njunega odnosa. Ukrep takojšnjega začasnega odvzema otroka je neutemeljen in neustrezen. Nasprotuje tudi ureditvi stikov. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z začasno odredbo z dne 19. 4. 2023 je sodišče prve stopnje mld. A. A. takoj začasno odvzelo staršem in jo namestilo v Krizni center za otroke – [...] (v nadaljevanju KCO). Staršema (nasprotnima udeležencema) je začasno omejilo pravico do osebnih stikov z mld. A. A., na način, da so se izvajali enkrat tedensko, v obsegu ene ure, v prostorih KCO.1 V izpodbijani I. točki izreka sklepa z dne 20. 7. 2023 je zavrnilo ugovor prve nasprotne udeleženke zoper to odločitev. Pojasnilo je, da je bilo s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da je mld. A. A. zaradi nasilnega ravnanja v svoji primarni družini, neustreznega izvrševanja starševske skrbi (popustljivosti, vzgojne nemoči staršev, predvsem matere) oziroma zaradi neizvrševanja starševske skrbi (opustitve potrebne strokovne pomoči mld. A. A., nezaščite pred nasilnim in škodljivim ravnanjem očeta), visoko ogrožena. Razloge v zvezi s tem je celovito obravnavalo. Povzelo in analiziralo je vse bistvene okoliščine, povezane z varstvom koristi otroka ter širšo družinsko dinamiko. Očitek, da so zaključki sodišča prve stopnje nepravilni in nepopolni, ni utemeljen. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je postopek za izdajo začasne odredbe hiter in sumaren. Za izdajo zadostuje standard verjetnosti. Vse te vidike pritožnica ne upošteva. V pritožbi selektivno predoča določeno dokazno gradivo, ponavlja svoje ugovorne navedbe ter ponuja subjektivne in parcialne zaključke. Resnega dvoma v pravilnost izpodbijane odločitve ne vzbudi. Ne prepriča, da je bilo za potrebe mld. A. A. v domači družini ustrezno poskrbljeno, oziroma da so se razmere do izdaje sklepa o odvzemu tako izboljšale, da začasni odvzem ne bi bil potreben. Po oceni pritožbenega sodišča je povsem sprejemljiv zaključek sodišča prve stopnje, da z milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče v zadostni meri zavarovati koristi mld. A. A. Drugačno pritožbeno navajanje ni utemeljeno. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede odločitve o stikih, ki so bili z začasno odredbo z dne 19. 4. 2023 določeni enkrat tedensko po eno uro, v prostorih KCO. Sodišče prve stopnje je tudi v tem delu celovito in tehtno obrazložilo, zakaj ugovor prve nasprotne udeleženke, ki je meril na povečan obseg teh stikov, ni utemeljen. Te razloge pritožba spregleda. S ponavljanjem, da je takšen način stikov premajhen in da ni v korist mld. A. A., ne uspe.

5. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. in 100. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1, ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

6. Upoštevaje pritožbeni neuspeh ter naravo tega postopka (varstvo koristi otroka) je pritožbeno sodišče odločilo, da prva nasprotna udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške (101. člen ZNP-1).

1 Nasprotnima udeležencema je tudi prepovedalo prehod državne meje z mld. A. A., vendar je bila ta odločitev s sklepom z dne 15. 5. 2023 razveljavljena.