Jedro

Okoliščine, zaradi katerih tožnik ni uspel pridobiti gradbenega dovoljenja, na izrek inšpekcijskega ukrepa ne vplivajo. Gradbeno oziroma ustrezno upravno dovoljenje bi moralo biti pridobljeno pred začetkom gradnje, ker pa tožnik z njim tudi v času izdaje v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe ne razpolaga, je s tem podana podlaga za izrek predmetnega inšpekcijskega ukrepa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naložil, da takoj ustavi gradnjo stanovanjsko-gospodarskega objekta tlorisne velikosti 14,90 x 9,30 metra na zemljišču s parcelno št. 67/14 k.o. ..., zgrajenega brez gradbenega dovoljenja (1. točka izreka) in da na lastne stroške v roku šestih mesecev po vročitvi te odločbe odstrani navedeni objekt in vzpostavi prejšnje stanje (2. točka izreka). S 3. točko izreka je inšpektor tožnika opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti, določene v 2. točki izreka te odločbe, začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah. S 4. točko izreka je bila za objekt iz 1. točke izreka prepovedana izvedba komunalnih priključkov na objekte javne infrastrukture, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti v njem, promet z njim ter sklepanje pravnih poslov kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. Razen tega je bilo še odločeno, da stroškov postopka ni bilo (5. točka izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve (6. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je gradbeni inšpektor ob inšpekcijskem pregledu in zaslišanju tožnika dne 2.8.2010 ugotovil, da je tožnik zgradil stanovanjsko-gospodarski objekt tlorisne velikosti 14,90 x 9,30 metra na zemljišču s parcelno št. 67/14 k.o. … brez ustreznega gradbenega dovoljenja. Gradnja se je pričela v letu 1989, zgradba pa je v uporabi kot stanovanjski objekt, vinska klet in skladišče. Po 1. točki 3. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/2004 s spremembami) se gradnja objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začnejo na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, zato gre za nelegalno gradnjo v skladu z 12.1 točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Iz tega razloga je gradbeni inšpektor v skladu s 26. členom ZGO-1 ter 152. členom ZGO-1 izdal izpodbijano odločbo. Izvršba se bo opravila v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti v skladu s tretjim odstavkom 148. člena ZGO-1, izrečene prepovedi pa so v skladu s 158. členom ZGO-1. Tožnik se je zoper navedeno odločbo pritožil, Ministrstvo za okolje in prostor RS pa je kot drugostopni organ z odločbo št. 0612-297/2010-3 z dne 8.3.2011 odpravilo 4. točko izreka prvostopne odločbe ter jo nadomestilo z novo 4. točko tako, da se za objekt iz 1. točke izreka prepoveduje izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti v njem, promet z njim ali z zemljiščem, na katerem je ter sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. V ostalem delu je ministrstvo pritožbo zavrnilo.

V obrazložitvi navaja, da je organ prve stopnje izrekel samo nekatere od prepovedi, ki jih določa 158. člen ZGO-1, zato je ministrstvo kot drugostopni organ v tem delu prvostopno odločbo odpravilo in jo nadomestilo z novo 4. točko, ki glasi, kot je zgoraj navedeno. V presežku je pritožbo zavrnilo, saj je ugotovilo, da je prvostopni organ inšpekcijskemu zavezancu pravilno in zakonito izrekel inšpekcijski ukrep po določbah 152. člena ZGO-1. Tožnik bi moral imeti za predmetno gradnjo gradbeno dovoljenje, kot to nalaga prvi odstavek 3. člena ZGO-1. V času gradnje spornega objekta je obravnavana vprašanja urejal Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN, Uradni list SRS št. 18/84 s spremembami), ki je v 50. členu določal, da mora investitor za graditev objektov in naprav ter za druge posege v prostor pridobiti lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o dovolitvi priglašenih del po določbah 62. člena ZUN, če je šlo za dela in objekte, za katera lokacijsko dovoljenje ni bilo potrebno in je zanje zadostovala priglasitev. Ustrezno upravno dovoljenje je moral investitor pridobiti, preden je začel s posegom v prostor. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi s kakršnimkoli upravnim dovoljenjem razpolagal, zato je sporni objekt nedvomno nelegalna gradnja. Ker to ni bilo pridobljeno, se izreče inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1. Na odločitev pa ne vpliva, v kakšne namene je tožnik predmetni objekt postavil, niti aktivnosti tožnika v smeri pridobitve gradbenega dovoljenja.

Tožnik v tožbi navaja, da je od leta 1996 naprej vodil zelo drage postopke za legalizacijo objekta, ki pa še zdaj zaradi birokracije, nezainteresiranosti referentov in dolgega postopka denacionalizacije ni urejena. Objekt, ki bi ga moral porušiti, je njegov dom in ga nujno potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti. Z namenom legalizacije objekta je naročil in plačal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja podjetju A., ki bi mu moral izdelati dokumentacijo, na osnovi katere bi bilo mogoče dobiti gradbeno dovoljenje. Projektant odgovarja za kvaliteto izdelanega projekta. Nerazumljivo in nedopustno je rušiti objekt samo zaradi nagiba strehe, saj je to mogoče popraviti in uskladiti s standardi, sama gradnja pa je, kot izhaja iz lokacijske informacije, dovoljena. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni, in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop (12. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (točka 12.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

Kot izhaja iz ugotovitev upravnega postopka, je tožnik kot investitor brez gradbenega dovoljenja, ki bi ga za takšno gradnjo moral imeti, zgradil stanovanjsko-gospodarski objekt tlorisne velikosti 14,90 x 9,30 metra na zemljišču s parcelno št. 67/14 k.o. ... To dejstvo med strankam ni sporno. V skladu z zgoraj citiranimi določili prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je to nelegalna gradnja, saj je tožnik dela izvedel brez gradbenega dovoljenja. Ker sta upravna organa pravilno ugotovila, da gre za nelegalno gradnjo, sta tudi pravilno odredila ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri nelegalni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1. ZGO-1 v 152. členu določa, da v primeru nelegalne gradnje inšpektor odredi, da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Po presoji sodišča je bilo navedeno določilo pravilno uporabljeno, saj tožnik ni izkazal, da je za sporni objekt, za gradnjo katerega je potrebno pridobiti gradbeno oziroma ustrezno upravno dovoljenje, takšno dovoljenje tudi pridobil. Ker gre torej v tem primeru za nelegalno gradnjo, je izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1 utemeljen.

Tožnik tudi s tožbenimi navedbami, na katere je v svoji odločbi odgovorilo že ministrstvo, ne more pripeljati do drugačne odločitve. Okoliščine, zaradi katerih tožnik ni uspel pridobiti gradbenega dovoljenja, na odločitev ne vplivajo. Gradbeno oziroma ustrezno upravno dovoljenje bi moralo biti pridobljeno pred začetkom gradnje, ker pa tožnik z njim tudi v času izdaje v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe ne razpolaga, je s tem podana podlaga za izrek predmetnega inšpekcijskega ukrepa. Iz istega razloga na odločitev tudi ne vpliva namen, za katerega se brez gradbenega dovoljenja sezidana zgradba uporablja.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).