Jedro

Sodišče prve stopnje je o tožnikovi vlogi odločalo kot o predlogu za popravo sklepa pritožbenega sodišča (čeprav za odločanje ni bilo pristojno). Ker predlog ni utemeljen, saj niso podani pogoji, da bi šlo za popravo sklepa (poprava ni namenjena vsebinskim popravkom), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog zavrnilo, kljub temu pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 17. 6. 2011, s katerim je zavrnilo predlog tožnika za izdajo popravnega sklepa.

Tožnik vlaga pritožbo zoper sklep in navaja, da mu sodišče krši vse temeljne človekove pravice po določilih Ustave Republike Slovenije, Zakona o delovnih in socialnih sodiščih in Zakona o pravdnem postopku. Navaja, da pri pregledu sklepa pritožbenega sodišča ugotavlja, da sodišče naklepno krši njegove temeljne pravice do poštenega sojenja in upoštevanja vseh dokazov, ki jih je naknadno priložil, ter ga obravnava kot slovenskega državljana drugega razreda, brez pravic, ki mu jih zagotavlja Ustava Republike Slovenije. Gre za kršitve, ki jih vsako sodišče v Evropi upošteva, opredeljuje jih tudi Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, disciplinski postopek ter odškodninska odgovornost za povzročeno škodo, ki jo povzroča oseba, ki je izdala sklep o zavrženju.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dne 15. 3. 2011 predlog tožnika za obnovo postopka zavrglo. Po vloženi pritožbi je pritožbeno sodišče v zadevi opr. št. Pdp 381/2011 z dne 12. 5. 2011 pritožbo tožnika zoper sklep zavrglo. V nadaljevanju je tožnik podal predlog za popravni sklep, katerega je poslal po elektronski pošti na Višje delovno in socialno sodišče. Pritožbeno sodišče je tožnikovo vlogo odstopilo sodišču prve stopnje v pristojno reševanje dne 6. 6. 2011. Tožnik je k vlogi posredoval tudi dodatno listinsko dokumentacijo, kjer navaja, da je njegov predlog za popravo utemeljen. Sodišče prve stopnje je vsebinsko obravnavalo njegov predlog za popravni sklep in v nadaljevanju izdalo sklep z dne 17. 6. 2011, s katerim je predlog tožnika za izdajo popravnega sklepa zavrnilo z obrazložitvijo, da sodišče ugotavlja, da predlog za izdajo popravnega sklepa zoper sklep pritožbenega sodišča ni utemeljen in tudi ne v kolikor se nanaša na prvostopenjski sklep naslovnega sodišča z dne 15. 3. 2011. V obrazložitvi sodišče prve stopnje povzame obrazložitev sklepa pritožbenega sodišča. Pritožbeno sodišče zgolj zaradi jasnosti povzema razloge iz svojega sklepa opr. št. Pdp 381/2011 z dne 12. 5. 2011 in navaja, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo in torej lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kot to določa 3. odstavek 86. člena ZPP, ki izrecno določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemo od tega pravila določa 4. odstavek 86. člena ZPP, ki določa, da določba iz 3. odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da tožnik pritožbi zoper sklep z dne 15. 3. 2011 ni predložil pooblastila odvetnika, kar je v nasprotju z določili 3. in 4. odstavka 86. člena ZPP, tožnik pa tudi ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zoper sklep o obnovi postopka zaradi pomanjkanja predpostavke obveznega odvetniška zastopanja kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določil 4. odstavka 343. člena ZPP, ki določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Kot že navedeno namreč 86. člen ZPP določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Po določilih 343. člena ZPP je pritožba nedovoljena, če jo vloži oseba, ki te pravice nima. Tožnik za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka ni imel postulacijske sposobnosti. Pritožbeno sodišče se pri navedenem sklicuje na zavzeto stališče dr. Galiča v komentarju 86. člena in 92. člena ZPP (1. knjiga, stran 368 in 384), ki navaja, da zahteva po obveznem odvetniškem zastopanju velja za vsa procesna dejanja v okviru postopka z izrednimi pravnimi sredstvi. Pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka je procesno dejanje v okviru postopka z izrednim pravnim sredstvom. Enako stališče je večkrat sprejelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v vrsti zadev, in sicer opr. št. I Up 421/2009, opr. št. I Up 305/2009, opr. št. I Up 323/2009, pri čemer se v tem delu na podlagi določil 22. člena Zakona o upravnem sporu v postopku uporabljajo določila ZPP. Odločitev temelji na določilih 352. člena ZPP, ki določa, da sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo. Pritožbeno sodišče je v sklepu tudi ugotovilo, da je tožnik prav tako vložil nepodpisano pritožbo, pri čemer 335. člen ZPP določa, da mora pritožba obsegati: 1. navedbo sodbe (enako velja za sklep), zoper katero se vlaga, 2. izjavo ali se sodba izpodbija v celoti ali v določenem obsegu, 3. pritožbene razloge in 4. podpis pritožnika. Po določilih 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Tako je pritožba tožnika bila tudi nepopolna na podlagi določila 3. odstavka 343. člena ZPP, saj ne vsebuje sestavine iz 4. točke 335. člena ZPP, to je podpisa tožnika. Tožniku tudi niso bila kršena ustavna načela iz Ustavo Republike Slovenije, ki v 25. členu ureja pravico do pravnega sredstva in določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Tožniku z navedeno odločitvijo, ko je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot nedovoljeno in kot nepopolno zavrglo na podlagi določila 1. odstavka 343. člena ZPP in tako ni vsebinsko presojalo tožnikove pritožbe, tožniku ni bila kršena ustavna pravica do pravnega sredstva, saj bi tožnik lahko vložil izredno pravno sredstvo skladno z določili ZPP, torej po pooblaščencu, ki je odvetnik ali sodišču predložil potrdilo, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tako pritožbeno sodišče ni moglo odločati o vsebinskih pritožbenih razlogih tožnika.

Glede odločanja o pritožbi tožnika v predmetnem postopku zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 6. 2011 pa pritožbeno sodišče navaja, da ZPP navedenega postopka s katerim bi sodišče prve stopnje izdalo sklep o popravi glede odločitve pritožbenega sodišča ne predvideva, pač pa ZPP v 328. členu določa, da sodišče kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa z izvirnikom, o čemer se izda poseben sklep, vendar o popravi sodbe (sklepa) odloča isto sodišče, ki je izdalo odločitev. Predloga za popravo pa tudi pravilno ni bilo mogoče šteti kot izredno pravno sredstvo zoper odločitev pritožbenega sodišča, pri čemer je ugotoviti, da tožnik sicer smiselno izpodbija odločitev pritožbenega sodišča z vsebinskimi razlogi. Sodišče prve stopnje tožniku v svojem sklepu z dne 17. 6. 2011 pojasnjuje, da popravni sklep ni namenjen vsebinskim popravkom sodne odločbe, pač pa odpravi napak pri njeni pisni izdelavi oziroma sestavljanju prepisa odločbe, kot to določa 328. člen ZPP. Ob navedenem sodišče prve stopnje tudi navede, da v kolikor se predlog za izdajo popravnega sklepa nanaša na prvostopni sklep z dne 15. 3. 2001, pa ta tudi ni utemeljen, saj je o njem presojalo že pritožbeno sodišče, ki je pritožbo tožnika iz formalnih razlogov zavrglo iz razloga, ker stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja lahko samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka sama opravljen pravniški državni izpit, česar pa tožnik ni predložil k vlogi, niti ni navajal, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. Glede na to, da je sodišče prve stopnje o tožnikovi vlogi odločalo kot o predlogu za popravo sklepa pritožbenega sodišča in ga zavrnilo (čeprav za odločanje ni bilo pristojno), pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlog tožnika ni utemeljen, saj niso podani pogoji po 328. členu ZPP. Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Odločitev temelji na določilih 2. točke 365. člena ZPP.