Jedro

Pri izdaji izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ kot urejena evidentiral dela meje parcele, pri čemer pa je mejo med tema deloma določilo že sodišče, se v postopku ni ravnalo pravilno. Prvostopenjski organ bi moral upravni postopek evidentiranja urejene meje ustaviti in v tem delu ne bi smel izdati vsebinske odločbe. Gre torej za bistveno kršitev pravil postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, na takšne kršitve pa pazi sodišče in pred njim že drugostopenjski upravni organ po uradni dolžnosti (drugi odstavek 247. člena ZUP). Takšno stališče narekuje tudi ugotovitev, da se opisana kršitev vsebinsko po svoji naravi približuje ničnostnemu razlogu iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Glede na navedeno toženka izpodbijane odločbe ne more ubraniti s sklicevanjem na to, da s sklepom pristojnega sodišča o sodni ureditvi meje (s strani omenjenega sodišča ali tožnika) ni bila seznanjena. Ali je bil takšen sklep izdan, bi namreč tako prvo- kot drugostopenjski organ lahko ugotovila, oziroma bi to morala ugotoviti, s preprosto poizvedbo pri pristojnem sodišču glede na podatke upravnih spisov.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave ... št. 02112-249/2010-17 z dne 14. 11. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahteva A.A., ..., in zahteva B.B., ..., za povrnitev stroškov tega postopka se zavrneta.

Obrazložitev

1. Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava ... (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je v postopku evidentiranja urejene meje, začetem z zahtevo Občine ..., pod št. 02112-249/2010-17 dne 14. 11. 2017 izdala najprej sklep, da se ustavi postopek evidentiranja urejenega dela meje parcele 523/9 s sosednjimi parcelami 312/10, 312/2 in 312/1, vse k.o. 2234 ... (v nadaljevanju: prvostopenjski sklep), ter nato še odločbo, s katero je bilo odločeno, da se v k.o. ... kot urejena evidentirata dela meje parcele 523/9 s sosednjimi parcelami 320/3, 321 in 312/10, da je grafični prikaz urejenih delov meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu, pri čemer sta urejena dela meje označena poudarjeno, ter stroškov postopka ni (v nadaljevanju: prvostopenjska ali izpodbijana odločba).

2. Iz obrazložitve navedenega sklepa in odločbe je razvidno, da je Občina ... podala zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenih delov meje parcele 523/7 k.o. ...1 s sosednjimi parcelami 321, 320/3, 312/2 in 312/1. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je glede na določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju: Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o. iz ..., potrdil pa odgovorni geodet C.C.. Iz utemeljitve prvostopenjskega sklepa izhaja, da je o spornih delih teh mej meritorno odločilo sodišče, zato se upravni postopek evidentiranja teh delov mej ustavi. Kot pojasni prvostopenjski organ, je namreč tekom upravnega postopka tožnika, ker se slednji s potekom predlagane meje ni strinjal, dvakrat pozval (prvič na ustni obravnavi dne 9. 12. 2010 in nato po drugi ustni obravnavi, s pozivom z dne 19. 10. 2016), da v roku 30 dni začne sodni postopek ureditve (delov) meje. Obakrat je bil po prejemu tožnikovega obvestila o sproženem sodnem postopku (s priloženim predlogom za sodno ureditev meje) upravni postopek prekinjen. Prvostopenjski organ je na podlagi dne 3. 4. 2013 prejetega predloga v zemljiškem katastru kot urejen evidentiral s pravnomočno sodno poravnavo št. N 30/2010 z dne 19. 9. 2012 urejeni del meje parcele 523/7 s sosednjima parcelama 312/10 in 312/2, in sicer na podlagi elaborata sodne izvedenke D.D., ki je bil priložen predlogu sodišča. Na podlagi dne 26. 7. 2017 prejetega predloga pa je prvostopenjski organ v zemljiškem katastru kot urejen evidentiral s pravnomočno sodno poravnavo št. N 30/2016 z dne 5. 6. 2017 urejeni del meje parcele 312/10 s sosednjima parcelama 312/1 in 523/9 ter urejeni del meje parcele 312/2 s sosednjo parcelo 312/1, in sicer na podlagi elaborata sodnega izvedenca E.E., ki je bil priložen predlogu sodišča. Pri tem je iz obrazložitve razvidno, da je bila parcela 523/7 dne 29. 9. 2015 ukinjena, razdelila se je na novonastali parceli 523/8 in 523/9, pri čemer obravnavani del parcele 523/7 označuje (v času izdaje prvostopenjskega akta in se zato v njegovi obrazložitvi namesto nje navaja) parcela 523/9. 3. V utemeljitvi izpodbijane odločbe pa prvostopenjski organ navaja, da se v skladu z 28. členom ZEN postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele. Obravnavano zahtevo je vložila Občina ... kot lastnice parcele 523/9, torej upravičena oseba; priložen ji je bil ustrezen elaborat z vsebino, ki jo predpisujeta ZEN in Pravilnik. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku sodelovali: za parcelo 523/7 Občina ... (po pooblaščencu), za parcelo 312/10 F.F., za parceli 312/1 in 312/2 A.A., za parcelo 321 H.H. in za parcelo 320/3 B.B. (po pooblaščencu). Prvostopenjski organ je preveril, da so bile vse stranke na dan mejne obravnave 5. 1. 2010 v zemljiški knjigi vpisane kot lastniki parcel in da jim je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. S ponovnim vpogledom v zemljiško knjigo je bilo ugotovljeno, da se je lastništvo parcel 312/2 in 321 spremenilo, in sicer je bil tožnik 15. 9. 2010 v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik parcele 312/2, 17. 11. 2010 pa še kot lastnik parcele 321. Prvostopenjski organ ob preizkusu zahteve po 35. členu ZEN ni našel razlogov za njeno zavrženje oziroma zavrnitev. Vse stranke so v zapisniku mejne obravnave podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlaganih delov meje, razen tožnika, ki je bil na mejni obravnavi sicer prisoten, vendar je podpis zapisnika odklonil. Zato ga je prvostopenjski organ povabil k podaji izjave o poteku predlagane meje. Glede na tožnikovo izjavo, da se s potekom predlagane meje ne strinja, je bila 9. 12. 2010 opravljena ustna obravnava. Ker soglasja ni bilo mogoče doseči, je bil tožnik na podlagi 39. člena ZEN pozvan, da v roku 30 dni začne sodni postopek ureditve meje. Prvostopenjski organ opisuje nadaljnji tek upravnega postopka, pri čemer ponovi navedbe o prekinitvah postopka ter o evidentiranju urejenih delov meje na podlagi predhodno navedenih sodnih poravnav in ustavitvi upravnega postopka evidentiranja teh (sodno) urejenih delov meje. Po povedanem zgolj še doda, da je preveril, ali podatki o preostalih urejenih delih meje parcele 523/9 s sosednjimi parcelami 321, 320/3 in 312/10 omogočajo evidentiranje, in da je ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

4. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 3532-147/2017-2 z dne 26. 4. 2018 (v nadaljevanju: drugostopenjska odločba) zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski sklep in odločbo ter njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega zastopanja. Drugostopenjski organ v zvezi s pritožbenimi navedbami glede prvostopenjskega sklepa pojasnjuje, da je bila sporna meja urejena na podlagi sodne poravnave, zato ni več podlage za vodenje upravnega postopka, ki je bil zato pravilno in zakonito ustavljen skladno s šestim odstavkom 39. člena ZEN. V zvezi s pritožbenimi očitki, da tožnik ni bil udeležen v postopku kot lastnik parcel 312/2 in 321, pa navaja, da sta geodetsko podjetje in prvostopenjski organ lastništvo na navedenih nepremičninah, skladno z 11. členom ZEN, pravilno ugotovila na podlagi podatkov zemljiške knjige. Meje parcele 312/2 so bile urejene v nepravdnih postopkih s sodnima poravnavama, ki ju je podpisal tudi tožnik, in se jih v predmetnem upravnem postopku ni urejalo. Za nepremičnino 321 je izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje na mejni obravnavi 5. 1. 2010 podala takratna zemljiškoknjižna lastnica H.H., tožnik je zemljiškoknjižni lastnik te parcele postal šele 17. 11. 2010, drugi odstavek 11. člena ZEN pa določa, da v primeru, če se med postopkom za izdelavo elaborata ali upravnim postopkom spremeni lastništvo nepremičnine, novi lastnik oziroma pridobitelj vstopi v postopek v tistem stanju, kakršno je ob vstopu. Kot še doda drugostopenjski organ, so upravni organi vezani na veljavne pravne predpise, niso pa pristojni za presojo njihove zakonitosti in skladnosti z Ustavo Republike Slovenije ter mednarodnimi konvencijami.

5. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, in sicer, kot je navedel v tožbi, zoper odločbo št. 02112-249/2010-17 dne 14. 11. 2017, v zvezi z drugostopenjsko odločbo, na podlagi vseh tožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče navedeno prvostopenjsko odločbo, v zvezi z drugostopenjsko odločbo, odpravi ter zadevo vrne v ponovni upravni postopek. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. V tožbi navaja, da je imel prvostopenjski organ kvečjemu podlago (v sodni odločbi Okrajnega sodišča v ... N 30/2016 z dne 5. 6. 2017) za odločitev iz sklepa, vendar bi moral predmetno mejo evidentirati skladno z omenjeno sodno odločbo, a je postopek v tem delu le ustavil. Ni pa imel prvostopenjski organ pravne podlage za odločanje o poteku meje parcele 523/9 s parcelami 320/3, 321 in 312/10. Tožnik ponavlja, da mu kot lastniku parcel 312/2 in 321 ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku oziroma o tem niti ni bil obveščen. To pomeni kršitev določb 33. ter 22., 23. in 25. člena Ustave. Sklicuje se na določbe 11. in 35. člena ZEN, po katerih lahko kot stranka v postopku sodeluje le lastnik nepremičnine, ter meni, da postopanje prvostopenjskega organa pomeni tudi kršitev določb 2., 7. in 9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Drugostopenjski organ se o teh ugovorih ni izrekel. S tem, ko v postopku ni sodeloval kot novi lastnik parcel 321 in 312/2, je bila tožniku kršena tudi pravica do poštenega postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščina (v nadaljevanju: EKČP). Ugovarja še, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena in da je nična, ker je bila izdana brez tožnikove zahteve (4. točka prvega odstavka 279. člena ZUP). Kot dokaze je predlagal prvostopenjsko odločbo, svojo pritožbo in drugostopenjsko odločbo, pa tudi vpogled v zemljiško knjigo glede lastništva nepremičnin s parc. št. 321, 312/10 in 312/2. 7. Toženka je sodišču predložila upravne spise zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

8. Tožba je bila vročena tudi Občini ..., H.H., A.A. in B.B. (19. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). H.H. je sodišče obvestila, da ni več lastnica parcele 321 in zato ni stranka z interesom v tem sporu, zaradi česar v nadaljnjem postopku ni bila udeležena. Občina ... je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe. Navedla je, da se strinja z izpodbijano odločitvijo (katere odprava bi ji povzročila škodo v obliki dodatnega dela in stroškov) ter z razlogi, ki sta jih navedla prvo- in drugostopenjski organ. Pojasnila je še, da je bila parcela 523/9 ukinjena, mejna parcela ostalim obravnavanim parcelam je sedaj parcela 523/11. 9. Tožnik v dne 8. 1. 2019 poslani vlogi vztrajal pri tožbi. V navedbah Občine ... vidi pritrditev, da mu kot lastniku parcele 321 ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, kar pravno ni sprejemljivo. Skliceval se je še na določbe 4., 5., 6. in 8. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1).

10. Sodišče je s sklepom št. III U 98/2018-23 z dne 5. 10. 2020, ki ga je senat sprejel na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1, sklenilo, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

11. V pripravljalnem postopku pred glavno obravnavo (45. člen ZUS-1) je sodišče od Okrajnega sodišča v ... pridobilo njegov sklep št. N 30/2010 z dne 29. 8. 2013 in sklep Višjega sodišča v ... št. Cp 744/2013 z dne 25. 2. 2014, iz katerih je razvidno, da je bila meja med parcelama 321 in 523/7 sodno urejena z navedenim sklepom Okrajnega sodišča v ... z dne 29. 8. 2013, ki je postal pravnomočen 25. 2. 2014 in izvršljiv 15. 4. 2014 (in sicer se je meja določila tako, da poteka od točke I do točke II, ki je v zemljiškokatastrski točki 864; skica sodno določene meje, izdelana s strani sodne izvedenke D.D., je sestavni del navedenega sklepa). Z navedenim je sodišče seznanilo stranke tega sodnega postopka.

12. Toženka je v odgovor navedla, da s sklepom Okrajnega sodišča v ... z dne 29. 8. 2013 ni bila seznanjena, ker prvo- in drugostopenjskemu organu ni bil predložen ter predlog za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na njegovi podlagi ni bil vložen. Gre za očitno napako nepravdnega sodišča, ki je izven sfere toženke in zaradi katere zato toženka v tem upravnem sporu ne more nositi škodljivih posledic. Nosi naj jih tožnik, ki je bil kot predlagatelj nepravdnega postopka seznanjen z obstojem v njem izdanega pravnomočnega sklepa, s katerim pa očitno ni bil zadovoljen in ga zato v upravnem postopku ni razkril. navedena okoliščina zato ne more vplivati na presojo v upravnem sporu. Morebitni konflikt dveh pravnih naslovov za ureditev meje je lahko kvečjemu predmet postopka po 8. členu ZEN in postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih mora zoper izpodbijano odločbo vložiti tožnik. Občina ... je vztrajala pri svojem odgovoru na tožbo in dodala, da spoštuje sklep Okrajnega sodišča v ... z dne 29. 8. 2013. B.B. je navedla, da se po pregledu sklepov in skice urejene meje strinja z izmero in tam določenimi točkami, ki urejajo mejo med parcelami.

13. Dne 20. 4. 2021 je sodišče v tem upravnem sporu opravilo javno glavno obravnavo, ki so se je udeležili tožnik in odvetnica G.G. kot substitucijska pooblaščenka tožnikovega pooblaščenca I.I., za Občino ... pooblaščenec J.J., univ. dipl. pravnik s pravniškim državnim izpitom ter A.A. in B.B.. Toženka se obravnave, čeprav je bila nanjo pravilno povabljena, ni udeležila. Tožnik je po pooblaščenki pojasnil, da pod št. 02112-249/2010-17 dne 14. 11. 2017 izdanega sklepa ne izpodbija, vztraja pa pri izpodbijanju pod navedeno številko istega dne izdane odločbe. Meni, da bi ne glede na zakonska ZEN v zvezi s spremembo lastništva moral biti obveščen o nadaljnjih fazah postopka oziroma pozvan k sodelovanju v njem. Dodal je še, da sprejema pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v ... z dne 29. 8. 2013, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v ... z dne 25. 2. 2014, ki jih v upravnem postopku ni predložil, ker ni bil ustrezno obveščen oziroma vabljen vanj. Občina ... je po pooblaščencu vztrajala pri svojih navedbah in izrazila mnenje, da nov postopek ne bi mogel prinesti drugačnih rezultatov. A.A. in B.B. sta navedla, da se strinjata z izpodbijano odločbo.

14. Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo upravne spise zadeve, med katerimi so tudi izpodbijana odločba, tožnikova pritožba in drugostopenjska odločba, vpogledalo je izpise iz zemljiške knjige za parcele 321, 312/10 in 312/2, sodbo na podlagi pripoznave Okrajnega sodišča v ... št. P 47/2010 z dne 6. 10. 2010 in izpis iz zemljiške knjige za parcelo 321 z dne 5. 11. 2018, predhodno navedena sklep Okrajnega sodišča v ... z dne 29. 8. 2013 in sklep Višjega sodišča v ... z dne 25. 2. 2014 ter dopis prvostopenjskega organa z dne 26. 10. 2014. Navzoče stranke ugovorov na dokazni sklep in dokazovanje niso podali.

K I. točki izreka:

15. Kot se je jasno izrekel na glavni obravnavi, tožnik ne izpodbija pod št. 02112-249/2010-17 dne 14. 11. 2017 izdanega prvostopenjskega sklepa. Predmet presoje v tem upravnem sporu je torej pravilnost in zakonitost pod navedeno številko istega dne izdane prvostopenjske odločbe z vsebino, kot je razvidna iz 1. točke te obrazložitve.

16. Tožba zoper izpodbijano odločbo je utemeljena iz naslednjih razlogov:

17. ZEN v 39. členu vsebuje pravila o ureditvi meje v primeru spora. Kot izhaja iz prvega odstavka tega člena, če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Če sodni postopek v tem roku ni začet, se po četrtem odstavku 39. člena ZEN šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje. Če se začne sodni postopek ureditve meje, se postopek evidentiranja urejene meje po tem zakonu prekine (peti odstavek 39. člena ZEN). Kot je določeno v šestem odstavku istega člena ZEN, se v primeru, če se sodni postopek ureditve meje ustavi ali če se predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja. Nadalje je v istem odstavku določeno še, da se postopek evidentiranja urejene meje ustavi s sklepom, ko sodišče meritorno odloči o njeni ureditvi. V takšnem primeru torej ni (več) pogojev za vodenje upravnega postopka evidentiranja urejene meje in vsebinsko odločanje v njem.

18. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru določbe 39. člena ZEN niso bile v celoti upoštevane, in sicer predvsem ni bila uporabljena določba šestega odstavka tega člena, po kateri se postopek evidentiranja urejene meje ustavi s sklepom, ko sodišče meritorno odloči o njeni ureditvi. Pri izdaji izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ kot urejena evidentiral dela meje parcele 523/9 (prej 523/7) s sosednjimi parcelami 320/3, 321 in 312/10, namreč ni bilo upoštevano, da je že pred tem Okrajno sodišče v ... sklepom št. N 30/2010 z dne 29. 8. 2013 določilo mejo med parcelo 321 in parcelo 523/7, kot izhaja iz I. in II. točke izreka navedenega sklepa, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v ... št. Cp 744/2013 z dne 25. 2. 2014 ter je pravnomočen in izvršljiv. Kolikor se nanaša na mejo, o ureditvi katere je bilo meritorno odločeno z navedenim sklepom Okrajnega sodišča v ..., bi zato moral prvostopenjski organ upravni postopek evidentiranja urejene meje ustaviti in v tem delu ne bi smel izdati vsebinske odločbe.

19. To pomeni, da se v postopku izdaje izpodbijanega akta ni ravnalo po pravilih predpisanega postopka, kar je vplivalo oziroma moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (kolikor je bila namesto sklepa o ustavitvi postopka izdana vsebinska odločba). Gre torej za bistveno kršitev pravil postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, na takšne kršitve pa pazi sodišče in pred njim že drugostopenjski upravni organ po uradni dolžnosti (drugi odstavek 247. člena ZUP). Takšno stališče narekuje tudi ugotovitev, da se opisana kršitev vsebinsko po svoji naravi približuje ničnostnemu razlogu iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Glede na navedeno toženka izpodbijane odločbe ne more ubraniti s sklicevanjem na to, da s sklepom Okrajnega sodišča v ... z dne 29. 8. 2013 s strani omenjenega sodišča ali tožnika ni bila seznanjena. Ali je bil takšen sklep izdan, bi namreč tako prvo- kot drugostopenjski organ lahko ugotovila, oziroma bi to morala ugotoviti, s preprosto poizvedbo pri Okrajnem sodišču v ..., opravljeno glede na podatke upravnih spisov. Iz teh je namreč razvidno, da je bila v obravnavanem upravnem postopku dne 9. 12. 2010 opravljena ustna obravnava. Kot je razvidno iz zapisnika te ustne obravnave št. 02112-249/2010-5, je tožnik na ustni obravnavi kot lastnik parcel 312/10, 312/2 in 321 izjavil, da se ne strinja z deloma meje, kot jih je na terenu predlagalo geodetsko podjetje (za mejo parcele 523/7 s sosednjimi parcelami 312/1, 312/10 in 312/2 ter mejo parcele 523/7 s sosednjima parcelama 320/3 in 321), nakar je prvostopenjski organ tožnika pozval, da v roku 30 dni pri Okrajnem sodišču v ... vloži predlog za sodno ureditev delov meje parcele 523/7 s sosednjimi parcelami 312/10, 312/2 in 321 ter prvostopenjskemu organu predloži dokazilo o tem, ker se bo sicer štelo, da se strinja s predlaganima deloma meje, kot ta izhaja iz elaborata. Dne 27. 12. 2010 je prvostopenjski organ prejel predlog za sodno ureditev meje z dne 23. 12. 2010, ki ga je tožnik skupaj z K.K. vložil pri pristojnem Okrajnem sodišču v ... in s katerim je predlagal, naj sodišče uredi mejo med parc. št. 321 in 523/7 ter mejo med parc. št. 312/10 in 312/2 ter parc. št. 523/7. Na podlagi navedenega predloga je bil pred Okrajnim sodiščem v ... začet oziroma voden postopek, v okviru katerega je bila sklenjena sodna poravnava št. N 30/2010 z dne 19. 9. 2012, s katero se je sodno uredil del meje med parc. št. 523/7 s parc. št. 312/2 in 312/10. Predlog za sodno ureditev meje z dne 23. 12. 2010, s katerim je bil, kot povedano, prvostopenjski organ seznanjen, pa je obsegal tudi predlog za ureditev meje med parc. št. 321 in 523/7, zato bi moral prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe preveriti, kako je o tem delu predloga odločilo sodišče, in ali torej prvostopenjski organ še ima (in v katerem delu ima) pravno podlago za nadaljnje vodenje upravnega postopka oziroma vsebinsko odločanje v njem.

20. Ker prvostopenjski organ ni postopal skladno z navedenim in ker tega ni saniral niti drugostopenjski organ, je sodišče na podlagi 3. točke v zvezi z 2. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v tem delu skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, da v njem ponovno odloči ob upoštevanju stališč iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

21. Glede na to, da je bilo že iz opisanih razlogov tožbi treba ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, se sodišču v nadaljnjo presojo tožbenih ugovorov ni bilo treba spuščati. Pojasnjuje le, da je očitno neutemeljen očitek o ničnosti izpodbijane odločbe iz razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj je bil upravni postopek voden na zahtevo Občine ... kot stranke v smislu omenjene določbe ZUP.

K II. točki izreka:

22. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožniku, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Na tej podlagi se, ker je bila v zadevi opravljena glavna obravnava in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, tožniku priznajo stroški v višini 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), ki se ob upoštevanju, da je pooblaščenec zavezanec za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča povečajo za 22 % DDV. S Pravilnikom določeni znesek zajema vse stroške sodnega postopka na prvi stopnji, razen sodnih taks. Toženka mora tako tožniku povrniti 469,70 EUR stroškov tega sodnega postopka v roku 15 dni od prejema te sodbe, od poteka tako določenega paricijskega roka do plačila tečejo tudi zakonske zamudne obresti (313. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Za tožbo plačano sodno takso bo tožniku vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, in opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).

K III. točki izreka:

23. Odločitev o zavrnitvi zahtev A.A. in B.B. kot strank z interesom za povrnitev stroškov tega upravnega spora temelji na določbah ZPP, ki v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu (tako sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013). Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, kar pomeni, da stranki z interesom, ki sta zagovarjali odločitev toženke, v postopku upravnega spora nista uspeli ter zato do povrnitve stroškov na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP nista upravičeni.

1 Vse v zadevi obravnavane parcele se nahajajo v isti k.o. ...; v nadaljevanju te obrazložitve se zato parcele navajajo le z številko, brez ponavljanja navedbe k.o.