Jedro

V skladu z določbo 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. ZPP v prvem odstavku 108. člena določa, da mora sodišče od vložnika zahtevati, da vlogo popravi ali dopolni, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Le v teh primerih se vložniku vloga vrača in se od njega zahteva, da jo popravi ali dopolni. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za takšno vlogo. Pritožba z dne 25. 2. 2020 ni nerazumljiva in tudi ne nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v premalo izvodih. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, temveč je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku sodišču predloži zadostno število izvodov (šesti odstavek 108. člena ZPP). Strogo procesno pravilo v določbi 336. člena ZPP o nevračanju nepopolnih pritožbenih vlog v dopolnitev je treba razlagati restriktivno in v postopku s pritožbo izrecno ne izključuje uporabe določbe šestega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja posledice za primer, ko je vloga vložena v nezadostnem številu izvodov. Namesto da je pritožbo zavrglo, bi zato sodišče prve stopnje moralo pritožnika pozvati, da predloži njen dodaten izvod.

Izrek

I. Pritožbam zoper sklepe z dne 9. 3. 2020, 23. 6. 2020, 20. 7. 2020 in 15. 7. 2021 se ugodi in se sklepi sodišča prve stopnje razveljavijo.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 12. 2. 2020 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremeni tako, da se deleža, do katerih se vknjiži lastninska pravica na dediča A. A. in B. B., spremenita z 1/2 na 262/40.000.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka in pritožbene navedbe**

1. Sodišče prve stopnje je dne 12. 2. 2020 izdalo sklep o dedovanju, v katerem je: - pod 1. točko izreka ugotovilo obseg zapuščine, ki med drugim vključuje 524/40.000 nepremičnine parc. št. 299, k. o. ..., - pod 2. točko izreka za dediča razglasilo zapustničinega sina A. A. in vnuka B. B., - pod 3. točko izreka zemljiški knjigi odredilo, da pri nepremičnini parc. št. 299 k. o. ... vknjiži lastninsko pravico na A. A. in B. B., pri vsakemu do ½.

2. Zoper zgoraj navedeni sklep se je dne 25. 2. 2020 pritožil dedič B. B. (v nadaljevanju pritožnik). Navajal je, da je že lastnik pol stanovanja in da ne bi rad plačeval takse, ki je že plačana.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 3. 2020 pritožbo z dne 25. 2. 2020 zavrglo, ker je pritožnik ni vložil v zadostnih izvodih za sodišče in nasprotno stranko (vložil jo je le v enem izvodu).

4. Pritožnik je dne 11. 3. 2020 vložil novo pritožbo, vsebinsko enako prvi, s prilogami v treh izvodih.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 6. 2020 pritožbo z dne 11. 3. 2020 zavrglo kot prepozno, glede na vročitev sklepa z dne 12. 2. 2020. 6. Pritožnik se je dne 7. 7. 2020 ponovno pritožil. Navajal je, da se ne strinja z delitvijo premoženja pri nepremičnini parc. št. 299, k. o. ..., saj je že na podlagi sklepa o dedovanju po pokojni sestri C. C. upravičen do 262/40.000 deleža, vknjižba lastninske pravice je tudi urejena. Pritožbi je priložil sklep o dedovanju I D 680/2008, sklep Dn. št. 2012/08, sklep Dn 2056/04 in sklep o dedovanju D 297/2003. 7. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 7. 2020 pritožbo z dne 7. 7. 2020 zavrglo kot prepozno, glede na vročitev sklepa z dne 12. 2. 2020. 8. Pritožnik se je dne 11. 8. 2020 ponovno pritožil. Ponovno je navajal, da je že lastnik parc. št. 299, k. o. ... do 262/40.000 deleža. Oporekal je obrazložitvi prvostopenjskega sodišča, da se je pritožil prepozno, in pojasnil, kdaj je prejel posamezne sklepe in kdaj je vložil pritožbe.

9. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 7. 2021 pritožbo z dne 11. 8. 2020 zavrglo kot prepozno, glede na vročitev sklepa z dne 12. 2. 2020. 10. Pritožnik je dne 30. 8. 2021 vložil še zadnjo pritožbo. V njej ponovno pojasnjuje, kako je že postal lastnik parc. št. 299, k. o. ... do 262/40.000 deleža. Opozarja, da bi ga moralo sodišče pozvati k vložitvi dodatnih izvodov pritožbe. Čeprav je z naslednjimi pritožbami tudi vsebinsko izpodbijal sklep o dedovanju, sodišče ne bi smelo nobene od teh pritožb šteti za prepozne, saj so bile vložene pravočasno zoper procesne sklepe. Ker nima pooblaščenca, bi ga moralo sodišče opozoriti na njegove procesne pravice.

11. Sodišče prve stopnje je naknadno vse pritožbe vročilo sodediču A. A., ki v odgovoru predlaga njihovo zavrnitev.

**O pritožbi z dne 26. 8. 2021 (zoper sklep z dne 15. 7. 2021)**

12. Sodišče druge stopnje je najprej obravnavalo pritožnikovo pritožbo, vloženo 26. 8. 2021, ki je sodišče prve stopnje ni zavrglo. Glede na vsebino pritožbe gre za pritožbo zoper sklep z dne 15. 7. 2021 in je kot takšna pravočasna.

13. Pritožba je utemeljena.

14. Sodišče je z izpodbijanim sklepom z dne 15. 7. 2021 pritožbo z dne 11. 8. 2020 nepravilno zavrglo kot prepozno. Napačno je namreč štelo, da gre za pritožbo zoper sklep o dedovanju z dne 12. 2. 2020 in da je bila zato pritožba vložena po izteku roka. Iz vsebine pritožbe izhaja, da izpodbija (tudi) procesno odločitev o zavrženju prejšnje pritožbe. Pritožba z dne 11. 8. 2020 je bila zato vložena pravočasno in jo je treba vsebinsko obravnavati. Sodišče druge stopnje je zato sklep z dne 15. 7. 2021 o njenem zavrženju razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) in jo v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo.

**O pritožbi z dne 11. 8. 2020 (zoper sklep z dne 20. 7. 2020)**

15. Pritožba je utemeljena.

16. Čeprav pritožnik v pritožbi z dne 7. 7. 2020, ki je bila z izpodbijanim sklepom zavržena, ni navedel datuma sklepa, ki ga izpodbija, temveč zgolj njegovo opravilno številko, je že iz samega časovnega sosledja dogodkov (vročitve sklepov in vložitve pritožb) mogoče sklepati, da se je pritožil zoper zadnji vročeni sklep, to pa je sklep z dne 23. 6. 2020. Tako je treba šteti tudi z vidika varstva pravic prava neuka stranke, ki v postopku nastopa sama, brez pooblaščenca (smiselno 12. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

17. Pritožnik v tej pritožbi ni navajal drugih pritožbenih razlogov, a sodišče na uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ko je sodišče prve stopnje pritožbo z dne 7. 7. 2020 (napačno) štelo za pritožbo zoper sklep z dne 12. 2. 2020 in kot takšno za prepozno, je napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zato sklep z dne 20. 7. 2020 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) in v nadaljevanju obravnavalo pritožbo z dne 7. 7. 2020. **O pritožbi z dne 7. 7. 2020 (zoper sklep z dne 23. 6. 2020)**

18. Pritožba je utemeljena.

19. V pritožbi pritožnik sicer ni navedel datuma sklepa, ki ga izpodbija, temveč zgolj njegovo opravilno številko, a je že iz samega časovnega sosledja dogodkov (vročitve sklepov in vložitve pritožb) mogoče sklepati, da se je pritožil zoper zadnji vročeni sklep, to pa je sklep z dne 23. 6. 2020. S tem sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo z dne 11. 3. 2020 zavrglo kot prepozno, saj je štelo, da se pritožnik pritožuje zoper sklep z dne 12. 2. 2020. 20. Ko je sodišče prve stopnje pritožbo z dne 11. 3. 2020 štelo kot prepozno, je napačno uporabilo materialno pravo. Iz časovnega sosledja vročitve sklepov in vloženih pritožb ter skladno z načelom varstva pravic prava neuka stranke je mogoče ugotoviti, da je bila pritožba z dne 11. 3. 2020 vložena zoper sklep z dne 9. 3. 2020. Kot takšna je pravočasna. Sodišče druge stopnje je zato sklep z dne 23. 6. 2020 o zavrženju pritožbe razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) in jo v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo.

**O pritožbi z dne 11. 3. 2020 (zoper sklep z dne 9. 3. 2020)**

21. Pritožba je utemeljena.

22. Pritožnik v pritožbi sicer ni navedel datuma sklepa, zoper katerega se pritožuje, temveč zgolj njegovo opravilno številko, a je že iz samega časovnega sosledja dogodkov (vročitve sklepov in vložitve pritožb) mogoče sklepati, da se je pritožil zoper zadnji vročeni sklep, to pa je sklep z dne 9. 3. 2020. S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo pritožbo z dne 25. 2. 2020, ker je ni vložil v zadostnih izvodih za sodišče in nasprotno stranko.

23. Pritožnik sicer v pritožbi z dne 11. 3. 2020 ne navaja posebnih pritožbenih razlogov, a sodišče na uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

24. Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči (prvi odstavek 106. člena ZPP). Pritožba z dne 25. 2. 2020 je bila vložena v enem izvodu namesto v dveh. ZPP v prvem odstavku 335. člena določa obvezne sestavine pritožbe, ki so: navedba odločbe, zoper katero se vlaga; izjava, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbeni razlogi in podpis pritožnika. Vse formalne sestavine (iz 335. člena in iz drugega odstavka 105. člena ZPP) pritožba z dne 25. 2. 2020 vsebuje. Takšna pritožba je popolna (tretji odstavek 343. člena ZPP), le predložena ni v zadostnem številu izvodov (prvi odstavek 106. člena ZPP).

25. V skladu z določbo 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. ZPP v prvem odstavku 108. člena določa, da mora sodišče od vložnika zahtevati, da vlogo popravi ali dopolni, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Le v teh primerih se vložniku vloga vrača in se od njega zahteva, da jo popravi ali dopolni. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za takšno vlogo. Pritožba z dne 25. 2. 2020 ni nerazumljiva in tudi ne nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v premalo izvodih. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, temveč je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku sodišču predloži zadostno število izvodov (šesti odstavek 108. člena ZPP). Strogo procesno pravilo v določbi 336. člena ZPP o nevračanju nepopolnih pritožbenih vlog v dopolnitev je treba razlagati restriktivno in v postopku s pritožbo izrecno ne izključuje uporabe določbe šestega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja posledice za primer, ko je vloga vložena v nezadostnem številu izvodov. Namesto da je pritožbo zavrglo, bi zato sodišče prve stopnje moralo pritožnika pozvati, da predloži njen dodaten izvod.1

26. Sklep z dne 9. 3. 2020 o zavrženju pritožbe z dne 25. 2. 2020 je zato nepravilen (nezakonit) in ga je bilo treba zaradi napačne uporabe določb ZPP razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). Ker iz spisa izhaja, da je pritožnik kasneje pritožbo z dne 25. 2. 2020 predložil v dodatnem izvodu in je bila pritožba tudi vročena drugemu dediču, ki je nanjo odgovoril, jo je sodišče druge stopnje v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo.

**O pritožbi zoper sklep o dedovanju z dne 12. 2. 2020**

27. Tudi pritožba zoper sklep o dedovanju je utemeljena.

28. Sodišče prve stopnje je v njem uvodoma ugotovilo, da zapuščina po zapustnici med drugim obsega 524/40.000 nepremičnine parc. št. 299, k. o. ... Za dediča je razglasilo pritožnika in A. A., vsakega do ½. Nato pa je zemljiški odredilo, da izvrši vpis lastninske pravice pri parc. št. 299, k. o. ... na vsakega od njiju do ½. Ker je bila zapustnica lastnica navedene nepremičnine zgolj do deleža 524/40.000, je takšna odločitev napačna. Vsak od dedičev namreč deduje zgolj polovico tega deleža, to je 262/40.000. 29. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sklep z dne 12. 2. 2020 v 3. točki izreka spremenilo tako, da se deleža, do katerih se vknjiži lastninska pravica na dediča A. A. in B. B., spremenita z ½ na 262/40.000 (3. točka 365. člena ZPP).

1 Takšna je tudi ustaljena sodna praksa (VSRS sklep Cp 11/2016 in VSL sklep I Cp 3842/2010).