Jedro

Pogoji za pridobitev sredstev so bili izpolnjeni umetno. Ker cilji ukrepa niso bili doseženi, je bila vloga tožeče stranke zavrnjena kot neutemeljena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Agencija) zavrnila vlogo tožnice na Javni razpis za podukrep 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2015 (Ur. list RS, št. 57/15, v nadaljevanju Javni razpis). V obrazložitvi odločbe navaja, da pogoje in postopek za odobritev sredstev določata Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 - 2020 (v nadaljevanju: Uredba) ter Javni razpis. Tožnica je svoji vlogi med drugim predložila pogodbo o preužitku SV 291/2015 z dne 7. 8. 2015, v kateri je v uvodnem delu navedeno, da je prevzemnica (tožnica) zunajzakonska partnerica preužitkarjevega sina A.A. ter da preužitkar izroči svoji snahi (tožnici) v last in posest nepremično in premično premoženje, ki je navedeno v pogodbi, ker želi, da kmetija, ki je deloma že v lasti sina, postane njuna skupna last, ker že vrsto let gospodarita na kmetiji ter vanjo vlagata svoja sredstva. V popravku pogodbe z dne 17. 9. 2015 je sicer navedeno, da je prišlo do napačnega zapisa v točki 2. pogodbe ter da bi moralo biti pravilno navedeno, da preužitkar izroči B.B. v last in posest nepremično in premočno premoženje, ki je navedeno v točki 1. pogodbe o preužitku in predstavlja celotno kmetijo, vendar Agencija glede na ugotovljeno dejansko stanje meni, da navedenega popravka pogodbe ne more upoštevati, saj iz točke 1. pogodbe še vedno izhaja, da je tožnica zunajzakonska partnerica A.A. Glede parcel št. 2335/0 in 2290/0 k.o. ..., ki jih je tožnica prevzela na podlagi pogodbe o preužitku, pa je Agencija ugotovila, da sta bili navedeni parceli do maja 2015 pripisani kmetijskemu gospodarstvu KMG-MID X., katerega nosilec je A.A. Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: RKG) je bila član navedenega kmetijskega gospodarstva v času od 14. 11. 2007 do 9. 9. 2015 tudi tožnica, ki je bila v obdobju od 15. 9. 2014 do 9. 9. 2015 tudi namestnica nosilca navedenega KMG. Iz RKG je tudi razvidno, da je bil KMG-MID Y., s katerim tožnica vstopa v podukrep 6.1., ustanovljen 25. 4. 2014 ter da je večina GERK-ov, ki pripadajo navedenemu KMG, v lasti A.A., zunajzakonskega partnerja tožnice in nosilca KMG-MID X. Po ugotovitvah Agencije preužitkar C.C. na prevzemnico (tožnico) ni prenesel kmetije, temveč zgolj dve parceli v skupni izmeri 7040 m2 in mehanizacijo, ki je bila v lasti prenosnika. Pri tem pa ni bil prenesen noben objekt namenjen opravljanju kmetijske dejavnosti. Po mnenju Agencije gre zato za usklajeno ravnanje med A.A. (zunajzakonskim partnerjem tožnice) in njegovim očetom C.C., ki sta dokumentacijo pripravila tako, da je stranka zadostila pogoju medgeneracijskega prenosa. Pri tem pa po stališču Agencije gre v naravi za eno kmetijo, torej kmetijo tožničinega zunajzakonskega partnerja. V skladu z določbo 60. člena Uredbe 1306/2013 in točko 12.7 Javnega razpisa Agencija ne odobri vloge, če ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji tega podukrepa. V takšnem primeru pa se zahteva za pridobitev podpore zavrne.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožnice kot neutemeljeno. Strinja se z ugotovitvijo Agencije, da so bili pogoji za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore za podukrep 6.1 ustvarjeni umetno in niso v skladu s cilji tega podukrepa. Navedena podpora je namenjena mladim kmetom za vzpostavitev kmetije in kmetijske dejavnosti, cilj ukrepa pa je prispevati k izboljšanju starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev na kmetiji in s tem k hitrejšemu strukturnemu prilagajanju tega sektorja, hkrati pa tudi k ustanovitvi novih delovnih mest. Za dosego navedenega cilja je zato zagonska pomoč za mlade kmete pomemben dejavnik. Pri dokazovanju zlorabe morebitnega prejemnika pomoči se upoštevajo objektivne okoliščine, iz katerih izhaja, da kljub spoštovanju formalnih pogojev cilj ni bil dosežen, kakor tudi subjektivni element, ki se sestoji iz namena pridobiti korist. Tak pristop izhaja iz sodbe Sodišča EU v zadevi Slančev, C-434/12. V obravnavanem primeru soobstoj in časovno sosledje dogodkov dokazuje, da so bili pogoji umetno ustvarjeni. Prenosnik kmetije je namreč bil lastnik le dveh zemljišč, v letu 2015 pa je sin A.A., nosilec KMG-MID X., nanj prenesel kar 7 GERK-ov od devetih. Pri navedenih prenosih je bil v več primerih prenosnik tudi pooblaščenec svojega četa, kar kaže na to, da gre za eno kmetijo, ki v naravi deluje kot ena celota. Na kmetiji KMG-MID X. pa je bila v preteklosti članica tudi tožnica, in sicer od 14. 11. 2007 do 9. 6. 2009 in od 22. 10. 2014 do 9.9. 2015, kakor tudi namestnica nosilca kmetijskega gospodarstva od 15. 9. 2014 do 9. 9. 2015, ko je postala nosilka KMG-MID Y. Da gre v naravi za eno kmetijo kaže tudi to, da je večina parcel v lasti sina prenosnika ter da so bila ta zemljišča del kmetije KMG-MID X., katere članica je tedaj bila tudi tožnica. Dodelitev zagonskih sredstev je po Javnem razpisu namenjena prvi vzpostavitvi kmetije in prevzemu celotnega kmetijskega gospodarstva ter da postane nosilec kmetije generacija, ki se ji omogoči kmetovanje z dodelitvijo zagonskih sredstev. V obravnavanem primeru pa je bil prenos kmetije na tožnico izveden le z namenom, da so izpolnjeni formalni pogoji za dodelitev sredstev, kar izhaja tudi iz prvotne pogodbe o preužitku z dne 7. 8. 2015. V zvezi s popravkom navedene pogodbe pa tožena stranka ugotavlja, da je do popravka prišlo en dan pred vložitvijo vloge, ter da je zelo malo verjetno, da je pri zapisu pogodbe prišlo do pomote notarke.

3. Tožnica v tožbi ugovarja, da je zaključek tožene stranke, da je pogoje za pridobitev ugodnosti ustvarila umetno in v nasprotju s cilji zakonodaje, neutemeljen in brez argumentirane razlage. Meni, da so bili s prevzemom kmetije od prenosnika C.C. izpolnjeni zasledovani cilji podukrepa, saj je kmetijo prevzela od starejše in bolehne osebe, katere kmetija bi sicer lahko propadla. Prav tako se je s prevzemom prispevalo k ustanovitvi novih delovnih mest, saj ima s tem tožnica zagotovljeno delo in lastno preživljanje. Meni, da odločitev tožene stranke temelji na napačnem in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, prav tako odločbe ni mogoče preizkusiti. Zaključki tožene stranke bi morali sloneti le na izkazanih dejstvih o očitnem sodelovanju tožeče stranke z drugimi osebami. Zgolj obstoj določenih družinskih povezav ter dejstva, da je tožeča stranka bivša partnerka prenosnika kmetije ne more zadoščati za zaključek, da bi naj šlo za eno samo kmetijo. Glede izvenzakonske skupnosti s sinom prenosnika A.A. pojasnjuje, da je ta prvič razpadla v mesecu juliju 2007. Kljub temu je še dalje bivala na istem naslovu, vendar v lastnem gospodinjstvu, kar dokazuje najemna pogodba z dne 30. 7. 2007 in potrdilo iz gospodinjske evidence. Izvenzakonsko skupnost je ponovno vzpostavila v času od 9. 9. 2014 do 1. 8. 2015, ko je ponovno razpadla in se je preselila na naslov ..., to je na naslov kmetije, katere prevzemnica je. V času bivanja na naslovu ... je bila kot član kmetijskega gospodarstva upoštevana na podlagi takrat veljavnega Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev na osnovi prijave na istem naslovu. Namestnica kmetije pa je v letu 2014 postala, ker je A.A. pričel z opravljanjem poklica samostojnega podjetnika in je za kmetijska opravila imel manj časa. Res je tudi, da ima tožnica v upravljanju zemljišča, ki so v lasti A.A., vendar v njeno uporabo niso prišla neposredno od njega, temveč od njegovega očeta C.C. ob ustanovitvi novega kmetijskega gospodarstva. Sicer pa so zemljišča pripisana k kmetijskemu gospodarstvu in ne osebi, ki je nosilec določenega kmetijskega gospodarstva in tako poteka tudi njihov prenos. Glede prenosa kmetije na tožnico pa pojasnjuje, da je prenosnik C.C. v letu 2015 zbolel, zaradi česar je onemogočen pri delih na kmetiji, zato je svoje kmetijsko gospodarstvo prenesel nanjo. Od tega ga ni odvrnilo niti dejstvo, da sta se njegov sin in prevzemnica razšla, saj je tožnica mati prenosnikovega vnuka. Prenosnik je na tožnico prenesel celotno kmetijo, katera v smislu nepremičnin predstavlja dve lastniški parceli ter 8 ha 99 arov 22 m2 kmetijskih površin v uporabi, torej vsa zemljišča, ki pritičejo obravnavani kmetiji. Ugovarja tudi, da Agencija v subvencijskem postopku, ki ga je sprožil C.C., ob kontrolnem pregledu površin in zahtevkov za kmetijsko okoljska podnebna plačila tudi po opravljenem ogledu dne 13. 8. 2015 ni ugotovila nepravilnosti, zato je očitek o umetno ustvarjeni kmetiji neutemeljen. Prav tako Agencija ob obravnavi njenega zahtevka iz ukrepa KOPOP ni upoštevala 60. člena Uredbe. V zvezi z popravkom notarskega zapisa pa tožnica navaja, da je notarski zapis javna listina, ki daje verodostojnost in dokazno vrednost, predvsem pa izkazuje pravo dejansko stanje. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnica v tožbi le ponavlja pritožbene navedbe, ki pa so bile že prepričljivo zavrnjene kot neutemeljene. Kot dokaz o zlorabi pomoči se upošteva skupek objektivnih okoliščin, iz katerih izhaja, da kljub izpolnjenosti formalnih pogojev cilj, določen v predpisu Unije, ni bil dosežen ter subjektivni element, to je pridobiti korist, tako da se ustvarijo lažni pogoji za pridobitev te koristi. Oba elementa pa sta bila v obravnavanem primeru v celoti dokazana. Glede na pravne in osebne povezave vpletenih fizičnih oseb je v zadevi evidentno, da je bil edini namen kandidiranja tožeče stranke s KMG-MID Y. na Javni razpis, da pridobi zadevna sredstva, tako da zagotovi formalno izpolnjevanje pogoja in s tem zaobide omejitev za KMG-MID X. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. V pripravljalni vlogi tožnica v zvezi z odgovorom na tožbo navaja, da se sodba sodišča EU št. C 434/12 nanaša na drugačno dejansko in pravno stanje. Glede osebnih povezav pa ponavlja tožbene navedbe, da ni izvenzakonska partnerka sina prenosnika, kakor tudi navedbe v zvezi s prenosi zemljišč od KMG-MID X. na KMG-MID Y. ter vztraja pri tožbi.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet spora se nanaša na zavrnitev tožničinega zahtevka za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova podpore mladim kmetom za vzpostavitev kmetije. Gre za podukrep iz Uredbe, ki je namenjen pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete. V skladu s 4. členom Uredbe je podpora namenjena mladim kmetom za vzpostavitev kmetije in kmetijske dejavnosti. Po določbi 5. člena Uredbe je upravičenec do te podpore mladi kmet, ki je na dan oddaje vloge star od 18 do vključno 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost in prvič vzpostavlja kmetijo. Mladi kmet je fizična oseba, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva - kmetije. Kot vzpostavitev kmetije pa se šteje, da je upravičenec: postal izključni lastnik kmetije in je kot lastnik kmetije vpisan v zemljiški knjigi; da je vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva - kmetije; da vzpostavi knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo. Po določbi 6. člena Uredbe mora postati lastnik kmetije z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetije, kar se dokazuje z ustrezno listino, med drugim tudi s pogodbo o preužitku (prvi odstavek). Po določbi drugega odstavka 6. člena kmetijo sestavljajo zemljišča in pripadajoči objekti, vključno s pripadajočo vgrajeno opremo, namenjeno za opravljanje kmetijske dejavnosti.

8. Navedeni pogoji iz Uredbe so povzeti tudi v Javnem razpisu, ki kot cilj podukrepa tudi določa izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev in izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. Javni razpis v točki 12.7. še določa, da v skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU Agencija ne odobri vlog za pomoč in zahtevkov za izplačilo, če ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji podukrepa 6.1. Člen 60 Uredbe 1306/2013/EU, na kar se sklicuje Javni razpis, pa določa, da se brez poseganja v posebne določbe nobena ugodnost na podlagi področne kmetijske zakonodaje ne odobri fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji te zakonodaje.

9. Zavrnitev zahtevka v obravnavanem primeru temelji na navedeni pravni podlagi, torej na okoliščinah, da so bili pogoji za izpolnitev zahtevka za pridobitev sredstev ustvarjeni umetno, zaradi česar niso doseženi cilji ukrepa. Agencija svojo ugotovitev, da je bila kmetija KMG-MID Y., za katero tožnica uveljavlja podporo iz navedenega podukrepa, ustvarjena umetno za namen prijave na Javni razpis, utemeljuje na okoliščinah, ki se nanašajo na medsebojno povezanost oseb (prenosnika C.C., njegovega sina A.A. in tožnice kot izvenzakonske partnerke A.A.) ter na prenose zemljišč s kmetijskega gospodarstva KMG-MID X. na KMG-MID Y. Z navedenimi ugotovitvami se strinja tudi sodišče, saj je za to dovolj podlage v podatkih spisa, zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno ter da se odločbe ne da preizkusiti.

10. Predmet podpore je medgeneracijski prenos kmetije. Eden od pogojev je torej, da gre za prenos kmetije. Pri tem pa mora prevzemnik postati izključni lastnik kmetije in je kot lastnik kmetije tudi vpisan v zemljiško knjigo (člen 5 Uredbe). Kmetijo sestavljajo zemljišča in vsi pripadajoči objekti, vključno z vgrajeno opremo, namenjeni za opravljanje kmetijske dejavnosti (drugi odstavek 6. člena Uredbe). V obravnavanem primeru je prenosnik na tožnico prenesel le dve parceli v površini 7040 m2 in kmetijsko mehanizacijo, med katero je kmetijski traktor. Po Uredbi pa mora prenosnik prenesti tudi vse pripadajoče objekte, ki so namenjeni opravljanju kmetijske dejavnosti. Navedeno iz pogodbe o preužitku ne izhaja, niti tožnica tega ne zatrjuje oziroma se ne opredeli do navedbe Agencije, ki je v svoji odločbi izpostavila, da v okviru kmetije ni bil prenesen noben objekt namenjen za opravljanje kmetijske dejavnosti, čeprav je logično, da je kmetijsko mehanizacijo potrebno nekje hraniti. Od dobrega gospodarja se namreč pričakuje, da stroje in opremo potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti shranjuje v za to namenjenem objektu. Tako tudi navedena okoliščina, ob nespornih dejstvih, da je bila prenesena kmetija ustanovljena 25. 4. 2014, da so bila v letu 2015 na to kmetijo s kmetije KMG-MID X. prenesena zemljišča, ki so v lasti sina prenosnika in nosilca navedene kmetije (7 GERK-ov od 9-ih), da je bila v tem obdobju tožnica izvenzakonska partnerica A.A. ter namestnica kmetije KMG-MID X., kažejo na utemeljenost zaključka tožene stranke, da je pri tem šlo za usklajeno delovanje med navedenimi osebami ter da dejansko gre v naravi za eno kmetijo.

11. Po mnenju sodišča na pravilnost navedene ugotovitve ne morejo vplivati tožbeni ugovori glede motivov za prenos zemljišč med kmetijskima gospodarstvoma (A.A. bi naj začel opravljati poklic samostojnega podjetnika) niti razlogi za prenos kmetije KMG-MID Y. na tožnico (bolezen C.C.). Prav tako niso relevantne navedbe glede prenehanja izvenzakonske skupnosti med tožnico in A.A. ter sklicevanje v zvezi s tem na pogodbo o preužitku in njenim popravkom z dne 17. 9. 2015, saj iz zadnje alinee točke prvič navedene pogodbe še vedno izhaja navedba, da je prevzemnica (tožnica) zunajzakonska partnerica preužitkarjevega sina A.A. Časovno sosledje dogodkov in medsebojne osebne povezave med tožnico, prenosnikom in A.A. tako tudi po presoji sodišča dajejo dovolj podlage za zanesljiv zaključek, da so bili pogoji za izpolnitev zahtev iz Javnega razpisa ter s tem za pridobitev nepovratnih sredstev mimo ciljev podukrepa 6.1. ustvarjeni umetno, kar pa predstavlja razlog za zavrnitev vloge (točka 12.7. Javnega razpisa).

12. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.