Jedro

Obravnavana zadeva je bila pred začetkom stečajnega postopka v fazi odločanja o pritožbi dolžnika zoper zavrnilni del ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in v stroškovnem delu, ki se nanaša na ugovor, zato bi bilo potrebno v tistem delu, v kolikor je ugovor obrazložen, upoštevati pravne posledice stečajnega postopka, ki ga ima stečaj dolžnika v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu pod točko 2 in stroškovnem delu pod tč. 4 spremeni tako, da se ugovoru dolžnika za znesek 81,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.12.2010 dalje po računu št. 10-0861 in za znesek 7.560,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.10.2010 dalje po računu R-10-0901 delno ugodi in se sklep o izvršbi z dne 7.12.2010 za te zneske razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba ter se odloči, da bo o tem delu zahtevku in o stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Krškem, v ostalem delu pa se pritožba zavrne ter v nespremenjenem zavrnilnem delu pod točko 2 sklep potrdi.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnika zoper svoj sklep o izvršbi opr. št. VL 175908/2010 z dne 7.12.2010 ugodilo in izvršbo ustavilo za dne 8.12.2010 plačanih 1.500,00 EUR (točka 1 izreka), ugovor dolžnika v ostalem delu zavrnilo (točka 2 izreka), predlog upnika za povrnitev stroškov delnega umika zavrnilo (točka 3 izreka), in predlog dolžnika za povrnitev stroškov ugovora zavrnilo (točka 4 izreka).

Zoper sklep v delu, v katerem ni uspel, vlaga dolžnik pravočasno pritožbo ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa razveljavi z ustrezno stroškovno posledico. Pritožnik očita absolutno bistveno kršitev postopka iz 8., 10. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Zmotne so ugotovitve sodišča, da je ugovor zoper sklep o izvršbi neobrazložen. Dolžnik je namreč v svojem ugovoru navajal, da ne ve, kaj konkretno predstavlja račun št. 10-0901 in izračun zakonskih zamudnih obresti. Dolžnik o posameznih vsebinah obveznosti, ki temelji le na izdanih računih , ni bil seznanjen. Dolžnik je navedel pravnopomembna dejstva in predložil dokaze. Predlagal je zaslišanje vodje finančnega sektorja pri dolžniku M. P..

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma višje sodišče navaja, da je bil dne 29.4.2011 nad dolžnikom uveden stečajni postopek pod opr. št. St 813/2011. Glede na to, da se je dolžnik kot pritožnik pritožil zoper točko 2 in 4 sklepa dne 4.2.2011, to je pred uvedbo stečajnega postopka, pritožba pa je bila vročena v odgovor upniku 11.3.2011, prav tako pred naslovom pravnih posledic uvedbe stečajnega postopka, so podani pogoji za odločanje o pritožbi zoper zavrnilni in stroškovni del na podlagi 2. odstavka 207. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) iz razloga, kot bo navedeno v nadaljevanju.

15.7.2010 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-C), s katerim je bil spremenjen 132. člen do takrat veljavnega ZFPPIPP. Ta v 132. členu sedaj določa, da ima začetek stečajnega postopka različne pravne posledice za postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka in sicer glede na to, ali je upnik že pridobil ločitveno pravico ali še ne. Če še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka, če pa je pridobil ločitveno pravico, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka. Vendar v konkretnem primeru, glede na to, da gre za specifičen postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in da bo višje sodišče v nadaljevanju obrazložilo, da je ugovor dolžnika delno obrazložen in sicer za znesek 81,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.12.2010 in za znesek 7.560,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi z dne 3.10.2010, niso podani pogoji za postopanje po 132. členu ZFPPIPP. V tej zadevi je namreč upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in je posledično sodišče izdalo tak sklep o izvršbi, ki poleg dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo terjatve, vsebuje tudi takoimenovani kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v 8 dneh po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (3. odstavek 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). S sklepom o izvršbi torej sodišče prve stopnje ni le dovolilo predlagane izvršbe, temveč je izdalo tudi plačilni nalog (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-1273/07-11 z dne 22.5.2008, v kateri v primeru umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine le-ta napotuje na smiselno upoštevanje določb ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga). Sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen, ker je dolžnik vložil ugovor. Sodišče je sicer o ugovoru odločilo, vendar pa ni odločilo še o pritožbi zoper odločitev o ugovoru. Obravnavana zadeva je bila torej pred začetkom stečajnega postopka v fazi odločanja o pritožbi dolžnika zoper zavrnilni del ugovora in v stroškovnem delu, ki se nanaša na ugovor, zato bi bilo potrebno v tistem delu, v kolikor je ugovor obrazložen, upoštevati pravne posledice stečajnega postopka, ki ga ima stečaj dolžnika v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar pa posledično omogoča tudi odločanje o pritožbi v skladu z 2. odstavkom 207. člena ZPP.

V zvezi z odločanjem o pritožbi višje sodišče tako navaja: Držijo pritožbene navedbe, da je ugovor v delu, v kolikor se nanaša na plačilo računa št. 10-0861 v višini 81,67 EUR in račun št. 10-0901 v višini 7.560,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti obeh računov, obrazložen in s tem utemeljen. Dolžnik je namreč v ugovoru zapisal, da ne ve kaj konkretno predstavlja račun 10-0901 in izračun zakonskih zamudnih obresti ter da ni seznanjen o morebitni vsebini obveznosti, ki temelji na teh dveh izdanih in vtoževanih računih. Za svoje trditve je predlagal tudi zaslišanje M. P.. Dolžnik je s temi trditvami in dokazi zadostil kriteriju obrazloženosti ugovora iz 2. odstavka 61. člena ZIZ. Ta določa, da je ugovor obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Glede na dejstvo, da v tem postopku upnik ni dolžan predložiti računov, na katere se sklicuje, je dolžnik, ko je zatrjeval, da ne ve, na kaj konkretno se oba računa nanašata, zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora. Zatrjeval je negativno dejstvo in dokazno breme prevalil na upnika, ki bo moral v morebitnem pravdnem postopku dokazovati obstoj svoje terjatve. Ker je v tem delu ugovor dolžnika obrazložen, je višje sodišče pritožbi v tem delu ugodilo ter sklep spremenilo tako, da bo o tem delu zahtevka odločeno v pravdnem postopku v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi z 15. čl. ZIZ).

V ostalem delu pa je pritožba neutemeljena, v kolikor se nanaša ugovor na račun št. 10-0861 za neustavljeni del nad zneskom 1.500,00 EUR s pp, saj dolžnik trditev, zakaj ne dolguje tega zneska, ni podal. V tem delu je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi z 15. čl. ZIZ).

Glede na to, da je delno ugodeno ugovoru dolžnika, je bilo posledično potrebno razveljaviti tudi odločitev v stroškovnem delu pod točko 4 izodbijanega sklepa, da se predlog dolžnika za povrnitev stroškov ugovora zavrne ter odločiti, da se bo tudi v tem delu odločalo v pravdnem postopku.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo v pravdnem postopku.