Jedro

Ker je odgovornost samostojnega podjetnika navezana na ravnanje storilca in ne na ravnanje odgovorne osebe samostojnega podjetnika (15. člen ZP-1), čeprav se pojma v konkretnem primeru lahko tudi prekrijeta, pa je ob tem, ko iz odločbe o prekršku z dne 20. 4. 2021 izhaja, da je samostojni podjetnik odgovoren za prekrške, ki jih je storila odgovorna oseba, neposredni storilec voznik A.A, odločilno tudi, kdo je pri samostojnem podjetniku odgovorna oseba v smislu določbe 15. člena ZP-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in odločbo o prekršku prekrškovnega organa, št. 5550092212332 z dne 20. 4. 2021, petega odstavka 136. člena ZP-1 za prekršek po 2. alineji četrtega odstavka 30. člena ZCes-1, prekršek po 3. alineji četrtega odstavka 31. člena ZCes-1 in za prekršek po 1. alineji osmega odstavka 30. člena ZCes-1, ZSV glede prekrška po osmem odstavku 74. člena ZPrCP pa je zavrnilo kot neutemeljeno. Odločilo je, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun, izrek o sodni taksi pa je spremenilo tako, da je za obsodilni del sodbe določilo sodno takso 100,00 EUR v skladu s tar. št. 8111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

2. Zoper tako odločitev se pritožuje storilec zaradi bistvenih kršitev določb postopka po 1. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ z odločbo o prekršku z dne 20. 4. 2021 samostojnega podjetnika spoznal za odgovornega zaradi uvodoma navedenih prekrškov, storjenih dne 11. 1. 2021, v posledici očitane akcesorne odgovornosti samostojnega podjetnika za ravnanje odgovorne osebe - neposrednega storilca prekrškov, voznika A. A., kot tudi zaradi opustitve dolžnega nadzorstva.

5. V vloženi ZSV se je storilec (med drugim) branil tudi s trditvami, da odločba o prekršku nima vseh zakonskih sestavin, da omenjeni voznik ni odgovorna oseba pravne osebe, da voznik še ni bil pravnomočno spoznan za odgovornega storitve prekrškov ter da iz odločbe o prekršku razlogi o opustitvi dolžnega nadzorstva s strani samostojnega podjetnika ne izhajajo.

6. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja: - da je za obravnavani prekršek bil izdan plačilni nalog (PN) A. A., ki je v kritičnem času bil voznik vozila, last samostojnega podjetnika, - da ni sporno, da je A. A. dne 11. 1. 2021 opravljal vožnjo tovornega vozila za delodajalca v njegovem imenu za njegov račun in z njegovimi sredstvi, saj to izhaja iz dejanskih in pravnih okoliščin prekrškov, ki so obravnavani v sodbi tukajšnjega sodišča ZSV 57/2021, - da je sodišče vozniku izdalo sodbo ZSV 57/2021 s katero je za obravnavane prekrške postopek ustavilo, razen za prekršek po osmem odstavku 74. člena ZPrCP, - da je storilec (voznik) prekršek po osmem odstavku 74. člena ZPrCP storil iz zavestne malomarnosti, saj ni ravnal s potrebno pazljivostjo, zaradi česar je tovor padal po tleh, - da samostojni podjetnik ni dokazal niti dokazoval nobenega ekskulpacijskega razloga iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1. 7. Odgovornost samostojnega podjetnika posameznika je urejena v 14.a členu ZP-1, in sicer je samostojni podjetnik posameznik za prekršek, ki ga storilec stori pri opravljanju njegove dejavnosti, odgovoren pod pogoji iz 14. člena tega zakona.

Skladno s pogoji 14. člena ZP-1 je tako samostojni podjetnik odgovoren za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njegovem imenu ali za njegov račun ali v njegovo korist ali z njegovimi sredstvi (akcesorna oziroma pridružitvena odgovornost) oziroma če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek storilec ni odgovoren, je samostojni podjetnik odgovoren za prekršek, če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil (samostojna oziroma principalna odgovornost).

8. Ob tem, ko je sodišče prve stopnje svojo odločitev obrazložilo le z ugotovitvijo, da je neposredni storilec prekrškov opravljal vožnjo tovornega vozila za samostojnega podjetnika v njegovem imenu, za njegov račun in z njegovimi sredstvi ter da je sodišče vozniku izdalo sodbo ZSV 57/2021, s katero je za obravnavane prekrške postopek ustavilo, razen za prekršek po osmem odstavku 74. člena ZPrCP, v zvezi s katerim pa samostojni podjetnik ni zatrjeval nobenega ekskulpacijskega razloga, pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi o odločilnih dejstvih pomanjkljivi. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč ob tem, ko izhaja, da je neposredni storilec prekrškov znan, ne izhaja niti datum izdaje sodbe ZSV 57/2021 zoper neposrednega storilca, niti ni ugotovljeno, da bi bila ta pravnomočna, kar je odločilno dejstvo v primeru očitka akcesorne odgovornosti samostojnega podjetnika.

Prav tako se sodišče prve stopnje ni v ničemer opredelilo, zakaj je neutemeljena ZSV samostojnega podjetnika v delu, ko ta zatrjuje, da je samostojni podjetnik opravljal dolžno nadzorstvo ter da iz razlogov odločbe prekrškovnega organa z dne 20. 4. 2021 niti ne izhaja, s čim je opustil dolžno nadzorstvo, kar je odločilno dejstvo v primeru očitka principalne odgovornosti samostojnega podjetnika.

Ker je (akcesorna) odgovornost samostojnega podjetnika navezana na ravnanje storilca in ne na ravnanje odgovorne osebe samostojnega podjetnika (15. člen ZP-1), čeprav se pojma v konkretnem primeru lahko tudi prekrijeta, pa je ob tem, ko iz odločbe o prekršku z dne 20. 4. 2021 izhaja, da je samostojni podjetnik odgovoren za prekrške, ki jih je storila odgovorna oseba, neposredni storilec voznik A.A, je odločilno tudi, kdo je pri samostojnem podjetniku odgovorna oseba v smislu določbe 15. člena ZP-1. 9. Ob navedenem je izkazana kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Ker jo pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, je brez spuščanja v presojo nadaljnjih pritožbenih navedb pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1).

10. V ponovljenem odločanju bo moralo prvostopno sodišče znova odločiti o utemeljenosti storilčeve ZSV ter pri tem obrazloženo odgovoriti na vse trditve, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva. Pri presoji obrambnih trditev bo najprej moralo razčistiti, kje je temelj očitane odgovornosti samostojnega podjetnika, torej ali gre za akcesorno odgovornost po prvem odstavku 14. člena v zvezi s prvim odstavkom 14.a člena ZP-1 ali za samostojno odgovornost po drugem odstavku 14. člena v zvezi s prvim odstavkom 14.a člena ZP-1, saj bo le tako lahko vedelo, kaj so v predmetni zadevi odločilna dejstva. Pri tem mu je lahko v pomoč zgornja obrazložitev, prav tako pa sodbi Vrhovnega sodišča RS IV Ips 5/2017 ter IV Ips 15/2019, ki sta se opredelili do vprašanja narave odgovornosti samostojnega podjetnika. Pri razlagi določbe, ki samostojnemu podjetniku posamezniku nalaga odgovornost za prekršek drugega, bo namreč moralo upoštevati bistveno razliko med pravno osebo in samostojnim podjetnikom posameznikom, ki gospodarsko dejavnost opravlja kot fizična oseba. Po zaključku o pravnem temelju odgovornosti pa bo pred zaključkom o dejanski odgovornosti samostojnega podjetnika moralo upoštevati tudi vsebino izpodbijane odločbe o prekršku z dne 20. 4. 2021 ter vsebino konkretiziranih očitkov. V kolikor se bo sklicevalo na odgovornost voznika A. A., pa naj bo tudi pozorno, da je lahko ugotovitev o ustavitvi postopka zoper voznika vezana zgolj na pravnomočno (sodno) odločbo, izdano v zvezi s prekrški, ki so bili vozniku očitani. Na tem mestu pritožbeno sodišče še dodaja, da je dne 29. 10. 2022 pričel veljati nov Zakon o cestah (ZCes-2), ki je spremenil pravno kvalifikacijo z odločbo o prekršku z dne 20. 4. 2021 ugotovljenih prekrškov.