Jedro

Zaradi prenehanja kot posledice stečaja tožena stranka tudi nima pravnega naslednika, ki bi lahko prevzel pravdo. Zato ne pride v poštev uporaba določbe 3. ali 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP o prekinitvi postopka (ki bi bila nesmiselna, saj se postopek nikoli ne bi mogel nadaljevati).

Sposobnost biti stranka je torej procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah postopka. Za postopek s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom to pomeni, da mora ta procesna predpostavka obstajati ves čas, od njene vložitve do odločitve pritožbenega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrže. Zahteva za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. odstavek izreka).

Sklenilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti pravdne stroške v višini 21.900,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni dovoljena.

Iz podatkov informatizirane baze sodnega registra sledi, da je bila tožena stranka dne 3.12.2003 izbrisana iz sodnega registra. Podlaga izbrisu je bil sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 28.10.2003 o izbrisu družbe iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka, ki je postal pravnomočen dne 14.11.2003. Z dnem vpisa tega sklepa v sodni register je tako tožena stranka prenehala (2. odstavek

171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji).

Zaradi prenehanja kot posledice stečaja tožena stranka tudi nima pravnega naslednika, ki bi lahko prevzel pravdo. Zato ne pride v poštev uporaba določbe 3. ali 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP o prekinitvi postopka (ki bi bila nesmiselna, saj se postopek nikoli ne bi mogel nadaljevati).

Nastala je situacija, ko je tožena stranka izgubila sposobnost biti stranka, na kar mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Sposobnost biti stranka je torej procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazeh postopka. Za postopek s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom to pomeni, da mora ta procesna predpostavka obstajati ves čas, od njene vložitve do odločitve pritožbenega sodišča. Če v tem času pride do tega, da navedene procesne predpostavke zaradi prenehanja pravdne stranke brez pravnega nasledstva ni več, in se torej te pomanjkljivosti ne da odpraviti (primerjaj 5. odstavek 81. člena ZPP) nastane situacija, ko pritožnik nima več pravnega interesa za pritožbo. Pritožba je postala nedovoljena (3. odstavek 343. člena ZPP).

Sodišče druge stopnje je, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje, zavrglo nedovoljeno pritožbo (352. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP.

Zaradi zavrženja pritožbe iz omenjenih razlogov pritožbeno sodišče ni moglo odločati o zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Zato je enako kot pritožbo zavrglo tudi predlog tožeče stranke za povrnitev pritožbenih stroškov.