Jedro

Velikost plesne dvorane, ki je namenjena oddaji v najem, ter oprema dvorane kažeta na to, da gre za prostore, ki so namenjeni razvedrilu, kar pomeni, da bi za spremembo namembnosti moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, št. 06122-512/2009 5203 z dne 22. 10. 2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 420,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je gradbeni inšpektor ustavil inšpekcijski postopek v zvezi z izvedbo del – obnovo obstoječih poslovnih prostorov, lociranih v pritličju poslovno stanovanjskega objekta na naslovu … na zemljišču s parc. št. 1281/1 k.o. …. V obrazložitvi sklepa navaja, da je pri inšpekcijskih pregledih dne 9. 4. 2009 in 17. 4. 2009 ugotovil, da je inšpekcijski zavezanec A. d.o.o. izvedel razna gradbena in obrtniška dela v smislu obnove obstoječih poslovnih prostorov. Po ugotovitvah inšpektorja navedena dela ne predstavljajo gradnje v smislu določb Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), temveč spremembo namena objekta, ki pa ne povečuje vpliva objekta na okolico. Zaradi navedenega ne gre za dela, ki bi predstavljala rekonstrukcijo objekta (gre za redna vzdrževalna dela) in tudi ne za spremembo namembnosti objekta, za katero bi moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje, zato je inšpekcijski postopek s sklepom z dne 22. 1. 2010 ustavil. Navedeno odločitev je organ druge stopnje odpravil in zadevo vrnil v ponoven postopek. V ponovljenem postopku je gradbeni inšpektor postopek dopolnil s ponovnim ogledom na kraju samem ter zaslišanjem direktorja inšpekcijskega zavezanca B.B. ter najemnice prostorov C.C. Pri tem je ponovno ugotovil, da je šlo le za vzdrževalna dela in sicer je investitor obstoječe prostore banke preuredil v pisarniške prostore in prostor za šolo plesa. Tako so bila izvedena naslednja dela: odstranjen je stari finalni tlak in položen tlak iz laminata, lesena okna so zamenjana s PVC okni v istih odprtinah, odstranjena so obstoječa in vgrajena nova vratna krila v vseh prostorih medetaže, opleskani so vsi prostori, od inštalacij so zamenjana stikala, vtičnice in svetlobna telesa, v sejni sobi je poleg tlakov izvedena izolacija stropa. Vsa navedena dela sodijo po določbi točke 10.1. člena 2 ZGO-1 med redna vzdrževalna dela. Prav tako navedena dela v skladu z določbo 23. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost sodijo v investicijsko vzdrževalna dela, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje. V obravnavanem primeru tudi ne gre za dela, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot sprememba namembnosti objekta. V prostorih se namreč ne izvajajo kulturne prireditve ali prireditve za razvedrilo, temveč je le šola plesa v času med 17. in 21.30 uro. Pri tem pa ne gre za prirejanje javnih plesov ali drugačne plesne prireditve, da bi se prostori spremenili v plesno dvorano v smislu določb Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Ur. list RS, št. 33/03, 25/10, v nadaljevanju Uredba). Po navedeni Uredbi je šteti za dvorano, če se v prostorih prirejajo javne ali zasebne plesne prireditve z večjim številom obiskovalcev. Sprememba poslovnih prostorov banke v poslovne prostore, v katerih se opravljajo ure učenja plesa, pa ne predstavlja spremembe prostora v plesno dvorano. S tem pa niso izpolnjeni pogoji z uporabo določbe četrtega odstavka 4. člena ZGO-1, ki določa, da gre za spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če se objekt ali del objekta spremeni v stavbo za kulturo in razvedrilo. Uporaba poslovnih prostorov nekaj ur na dan za učenje plesa ne spreminja prostorov v stavbo za kulturo in razvedrilo. Ker za izvedena dela in za uporabo prostora v namen učenja plesa ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor postopek zoper zavezanca ustavil. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka. Strinja se z ugotovitvijo gradbenega inšpektorja, da v obravnavanem primeru ne gre za situacijo iz četrtega odstavka 4. člena ZGO-1, ki določa primere, za katere je pri spremembi namembnosti vedno potrebno gradbeno dovoljenje. Zaradi navedenega je bilo treba v postopku presoditi, kakšni so zaradi spremembe namembnosti vplivi objekta na okolico v smislu določbe 9. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Navedeno je inšpektor ugotavljal na kraju samem z nenapovedanimi ogledi, kjer je ugotovil, da se skozi zaprta vrata komaj sliši glasba ter da hrupa ter tresljajev zaradi glasbe in plesnih korakov ni zaznati. Prav tako je skozi okna sobe, v kateri so plesni tečaji, zaznati le tihi zvok glasbe. Glasne glasbe, ki bi jo spremljali poskakovanje, ploskanje in vpitje, pri ogledu ni zaznal. Glede na navedene ugotovitve se tožena stranka strinja z zaključkom prvostopnega organa, da se s spremembo namena prostorov niso povečali vplivi na okolico, zaradi česar za izvedena dela ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Tožena stranka je tudi zavrnila tožničine pritožbene ugovore, da je v konkretni zadevi šlo za korenito spremembo prostorov in da opravljena dela posegajo v konstrukcijo, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje. Meni, da je gradbeni inšpektor ob ogledu pravilno ugotovil obseg del, ta dela pa pomenijo le vzdrževalna dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Gradbeni inšpektor je izkušen strokovnjak s področja graditve objektov, zato gre zaupati njegovi ugotovitvi, da v obravnavanem primeru ni bilo poseženo v konstrukcijske elemente objekta.

Tožnica v tožbi navaja, da je lastnica stanovanja v prvem nadstropju poslovno stanovanjskega objekta na naslovu …. Poslovni prostori inšpekcijskega zavezanca se nahajajo neposredno pod njenim stanovanjem. Investitor je z izvršenim posegom iz treh pisarn nekdanje banke naredil en prostor – plesno dvorano. Iz navedenega prostora prihaja neznosen hrup (glasna glasba, ploskanje, poskakovanje, vzklikanje). Ne strinja se z ugotovitvijo gradbenega inšpektorja, da je investitor opravil le vzdrževalna dela. V letu 2008 so bila v prostorih opravljena obsežna gradbena dela, kjer se je nekaj mesecev razbijalo s kompresorjem, tako, da so v njenem stanovanju popokale nekatere stene. Kjer je sedaj plesna dvorana so bile prej tri pisarne, ločene s stenami. To je razvidno tudi iz gradbenega načrta, kjer so vrisane zidane stene, ki jih sedaj več ni. Z gradbenimi deli je tako investitor posegel tudi v stabilnost celotnega objekta, tako da gre za rekonstrukcijo dela objekta v smislu določb 2. člena ZGO-1, za katera bi moral pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradbeni inšpektor je svojo odločitev oprl zgolj na izjavo direktorja A. B.B. in je v celoti spregledal gradbeni načrt spornih prostorov ter izjave prič, ki kažejo drugačno dejansko stanje. Tudi ves čas del je investitor zatrjeval, da dela pisarne, nato pa se je izkazalo, da je naredil plesno dvorano. Iz propagandnega materiala, ki je na spletni strani, je razvidno, da se v plesni dvorani izvajajo tečaji različnih plesnih zvrsti in sicer zumba, reggaeton, flamenko, rueda, salsa, skratka ne gre za plese ob umirjeni tihi glasbi, temveč za zelo energične, temperamentne plese. Prav tako se plesna dvorana oddaja v najem, zato sta hrup in glasba prisotna več časa, kot prikazuje investitor in kot povzema gradbeni inšpektor. Dvorana se tako lahko najame brez omejitev, to pomeni, da jo lahko najame tudi bobnarska skupina ali pihalni orkester, druge plesne šole ali skupine, saj za to, glede na odločbo gradbenega inšpektorja, ne obstajajo nobene ovire. Gradbeni inšpektor, ki zatrjuje, da se v plesni dvorani ne izvajajo plesne prireditve, ni obrazložil, v katero klasifikacijo spadajo aktivnosti, ki se izvajajo v tej plesni dvorani. Po prepričanju tožnice se namreč v dvorani odvijajo plesne prireditve in to javnega in privatnega značaja z večjim številom obiskovalcev. Hrup je tako močan, da se sliši tudi v stanovanja v drugem nadstropju, kar je razvidno iz izjav drugih stanovalcev. Meni, da sprememba pisarn v plesno dvorano po Uredbi spada v okvir stavb za kulturo in razvedrilo, zato bi si moral investitor v skladu s četrtim odstavkom 4. člena ZGO-1 pridobiti gradbeno dovoljenje. Prav tako bi si moral pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZGO-1, saj gre za takšno spremembo namembnosti dela objekta, da se je povečal vpliv na okolico. Prav tako izvedena dela (iz štirih pisarn je naredil plesno dvorano, predprostor, hodnik in sanitarije) predstavljajo rekonstrukcijo objekta v smislu določbe 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, za katera bi prav tako potreboval gradbeno dovoljenje. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijani sklep in odločbo tožena stranke odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

V pripravljalni vlogi z dne 6. 6. 2011 je tožnica dodatno predložila obvestilo prejšnje lastnice poslovnih prostorov banke X. in upravnika zgradbe, da banka pred prodajo poslovnih prostorov ni podirala vmesnih sten med posameznimi pisarnami ter da so poslovne prostore predali v takšni razporeditvi, kot so jih sami uporabljali. Iz navedenega izhaja, da je prostore za namen uporabe kot plesne dvorane predrugačil šele A. d.o.o. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavnem primeru je sporno ali bi moral investitor A. d.o.o. za dela, ki jih je izvedel na delu objekta, oziroma za spremembo namembnosti pisarniških prostorov v prostore za šolo plesa, pridobiti gradbeno dovoljenje.

Po določbi prvega odstavka 3. člena ZGO-1 se lahko gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Kot rekonstrukcija objekta se po določbi 7.2. točke 2. člena ZGO-1 šteje spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedbah del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kot 10%. Po 9. točki istega člena pa je sprememba namembnosti izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico. Po določbi četrtega odstavka 4. člena ZGO-1 gre vedno za spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen po enotni klasifikaciji CC-SI, med drugim spremeni v stavbo za kulturo in razvedrilo.

Tudi po presoji sodišča v obravnavani zadevi gradbeni inšpektor ni popolno ugotovil dejanskega stanja glede obsega in vrste izvedenih gradbenih del v zvezi s spremembo namembnosti prvotnih pisarniških prostorov v prostore plesne šole, prav tako ni pravilno razlagal materialnih predpisov glede spremembe namembnosti prostorov. V izpodbijani odločbi je gradbeni inšpektor navedel, da je investitor izvedel le vzdrževalna dela in sicer, da je odstranil stari finalni tlak in položil tlak iz laminata, zamenjal lesena okna s PVC okni v istih odprtinah, zamenjal vratna krila, na električnih inštalacijah je zamenjal stikala, vtičnice in svetlobna telesa, opravil je oplesk vseh prostorov ter izvedel izolacijo stropa z gips ploščami. Navedeno je ugotovil na podlagi izjave direktorja A. d.o.o. in ogleda. Pri tem pa se ni opredelil do navedb tožnice v postopku, da je investitor plesno dvorano preuredil iz treh pisarn, tako da je podrl predelne zidane stene. To bi naj bilo razvidno tudi iz gradbenega načrta, ki je bil izdelan za gradnjo obravnavanega poslovno stanovanjskega objekta na naslovu … ter na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 1987. Gradbeni inšpektor sicer vodi postopek po uradni dolžnosti, vendar je pri tem dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za materialnopravno pravilno odločitev. Prav tako se je dolžan opredeliti do navedb strank v postopku, tožnici pa je bila v tem inšpekcijskem postopku priznana lastnost stranskega udeleženca. Dela, ki bi naj bila izvršena po navedbah tožnice, pa ni mogoče obravnavati kot redna vzdrževalna dela v skladu določilom 10.1. točke 2. člena ZGO-1, zato je dejansko stanje glede obsega izvedenih del v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno.

Prav tako je po presoji sodišča gradbeni inšpektor nepopolno ugotovil dejansko stanje v zvezi s klasifikacijo vrste dela objekta, ki je bil spremenjen v plesno dvorano v smislu določb Uredbe in četrtega odstavka 4. člena ZGO-1. V skladu z navedeno določbo gre vedno za spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če se objekt ali del objekta po namenu po CC-SI med drugim spremeni v stavbo za kulturo in razvedrilo. Glede navedenega je inšpektor zgolj na podlagi izjave najemnice povzel, da se v prostorih nekaj ur na dan opravljajo ure učenja plesa, kar pa ne spreminja prostorov v plesno dvorano. Pri tem pa se ni opredelil do navedb tožnice, ki se je v postopku sklicevala na objave na spletnih straneh najemnice spornih prostorov, v katerih deluje plesna šola. Iz spletne strani ... pa je razvidno, da tečaji plesa potekajo v plesni dvorani, ki je povsem prenovljena in vrhunsko opremljena. Plesna dvorana je velika 70 m2 s predprostorom v velikosti 16 m2 ter je vrhunsko gradbeno opremljena (DVD, MP3 player, rezervni DVD, ojačevalec, 6 zvočnikov). Prostore plesne šole pa tudi oddajo. Navedene okoliščine pa kažejo na to, da gre za prostore, ki so namenjeni razvedrilu, kar zagotovo sta ples in glasba. Pri tem pa ne gre zgolj za poučevanje, temveč se prostori tudi oddajajo v najem.

Tožnica v tožbi tudi ugovarja ugotovitvam gradbenega inšpektorja, da nova dejavnost nima vpliva na okolico. Gradbeni inšpektor na navedene ugotovitve sicer ni oprl svoje odločitve v izpodbijanem sklepu, se pa nanje sklicuje tožena stranka v svoji odločbi. V zvezi s tem sodišče meni, da je povečanje vplivov objekta zaradi spremenjene dejavnosti treba ugotavljati upoštevajoč okoliščine prejšnje in nove dejavnosti. V obravnavanem primeru se je pred spremembo namembnosti v obravnavanem delu objekta nahajala banka, po spremembi namembnosti pa plesna šola. Glede na glasbeno opremo, s katero so opremljeni prostori, pa tudi sodišče dvomi v pravilnost ugotovitve gradbenega inšpektorja glede vplivov na okolje.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V ponovnem postopku bo moral inšpekcijski organ dopolniti postopek in se opredeliti do navedb tožnice tako glede obsega izvedenih del, kakor tudi glede spremenjene namembnosti spornih prostorov. Novo odločbo je dolžan izdati v roku 30 dni od prejema te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki jih je sodišče odmerilo v pavšalnem znesku v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.