U-I-191/07

5. 7. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji 5. julija 2007

sklenilo:

1.Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 2. člena Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni v Zavodu za gozdove Slovenije (Uradni list RS, št. 5/94, 55/94, 22/99, 106/01 in 4/04) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 232/2005 z dne 28. 2. 2006 se ne sprejme.

3.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek pritožnika za razveljavitev odločitve delodajalca o prenehanju delovnega razmerja pritožnika. Hkrati je zavrnilo pritožnikov zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitev pritožnika na delo ter povrnitev stroškov predsodnega in sodnega postopka. Ugotovilo je, da pritožnik do 30. 9. 2002 ni izpolnil izobrazbenih pogojev za delo revirnega gozdarja pri delodajalcu. Ker mu ni bilo mogoče zagotoviti drugega ustreznega delovnega mesta, mu je delovno razmerje prenehalo zakonito. Višje delovno in socialno sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo njegovo revizijo.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev tretjega odstavka 49. člena, 87. in 125. člena Ustave. Sodišču očita, da se je pri odločitvi oprlo na Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni v Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik). Ta je po mnenju pritožnika v nasprotju z Zakonom o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – v nadaljevanju ZG), ker mu ZG ne daje pooblastila za urejanje prenehanja delovnega razmerja. Pritožnik še pojasnjuje, da se je konec leta 2002 prijavil na razpis delodajalca za prosta delovna mesta revirnega gozdarja za določen čas. Delodajalec mu na prijavo ni odgovoril. Zaposlil pa naj bi dva bivša delavca, katerima je do zaključka šolanja na višji stopnji ostalo več študijskih obveznosti kot pritožniku. Zato meni, da mu pod enakimi pogoji ni bilo dostopno delovno mesto revirnega gozdarja. Vrhovnemu sodišču pa očita, da ni sankcioniralo protiustavnega ravnanja delodajalca. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo vrne v ponovno odločanje Vrhovnemu sodišču, delodajalcu pa naloži plačilo stroškov tega postopka po Odvetniški tarifi.

3.Pritožnik je hkrati z ustavno pritožbo vložil še pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika. Meni, da je Pravilnik v neskladju s 87. členom Ustave. Ob tem navaja, da Pravilnik v 2. členu določa, da delavcu, če v določenem času ne pridobi ustrezne izobrazbe, preneha delovno razmerje v Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljevanju Zavod). ZG naj take določbe ne bi vseboval. Pravilnik naj zato ne bi imel opore v ZG in naj bi normiral obveznosti mimo zakona, čeprav je prenehanje delovnega razmerja lahko sankcionirano samo z zakonsko normo. Ustavnemu sodišču predlaga, naj odpravi izpodbijani Pravilnik.

B. – I.

4.Pobudnik izpodbija Pravilnik, ker določa, da delavcu preneha delovno razmerje, če v določenem času ne pridobi ustrezne izobrazbe. Ker je to vsebina drugega odstavka 2. člena Pravilnika, je Ustavno sodišče omejilo preizkus pobude na to določbo Pravilnika. Ta določa, da delavcu, ki se ne vpiše na ustrezno šolo ali ne pridobi ustrezne izobrazbe v roku iz prvega odstavka tega člena[1] in ga ni mogoče razporediti na drugo delovno mesto, za katerega izpolnjuje pogoje, preneha delovno razmerje v Zavodu za gozdove Slovenije.

5.Pobudnik zatrjuje neskladje s 87. členom Ustave, ker prenehanje delovnega razmerja zaradi neizpolnitve pogoja ustrezne izobrazbe ni urejeno z zakonom, temveč s podzakonskim predpisom. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je Ustavno sodišče ta očitek presojalo z vidika skladnosti z drugim odstavkom 120. člena Ustave, po katerem so upravni organi pri svojem delu, kamor sodi tudi izdajanje predpisov iz njihove pristojnosti, vezani na okvir, ki ga določata Ustava in zakon.[2] Ko Ustavno sodišče presoja skladnost podzakonskega predpisa z zakonom, ki mu je dal podlago za določitev podrobnejšega načina izvrševanja posameznih pravic oziroma obveznosti, presoja zlasti, ali podzakonski predpis zakonsko normo razčlenjuje v okviru, ki je dopuščen takšnemu aktu. Ob teh izhodiščih se izkaže, da je pobudnikov očitek neutemeljen.

6.ZG določa, da naloge javne gozdarske službe v Zavodu opravljajo delavci, ki imajo za to ustrezno izobrazbo, ustrezno strokovno usposobljenost za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (70. člen). V skladu z 52. členom ZG je Minister, pristojen za gozdarstvo, s Pravilnikom predpisal način izvrševanja nalog javne gozdarske službe iz 70. člena ZG. V 1. členu Pravilnika so določena delovna mesta v Zavodu ter zahtevana izobrazba in izkušnje za vsako delovno mesto. V 2. členu, ki je po naravi prehodna določba, pa so določene pravice in obveznosti delavcev, ki so bili ob organiziranju Zavoda razporejeni na delovna mesta, za katera niso imeli ustrezne izobrazbe. Delavec, ki ob reorganizaciji ni imel ustrezne izobrazbe, je moral do 31. 12. 1995 opraviti vpis za pridobitev ustrezne izobrazbe, do 30. 9. 2002 pa pridobiti tudi ustrezno izobrazbo.[3] Delavcu, ki v roku ni pridobil ustrezne izobrazbe, je, kolikor ga ni bilo mogoče razporediti na drugo delovno mesto, za katero je izpolnjeval pogoje, prenehalo delovno razmerje v Zavodu na podlagi zakona.

7.V času, ko je bilo pobudniku odpovedano delovno razmerje, sta prenehanje delovnega razmerja urejala Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. – v nadaljevanju ZTPDR) ter Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – ZDR/90). Prenehanje delovnega razmerja na podlagi zakona je urejal ZTPDR v 76. členu. Druga točka prve alineje 76. člena ZTPDR je določala, da delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu, če mu je po zakonu oziroma pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljanje določenih del in nalog, ni pa mu mogoče zagotoviti drugih del in nalog. Delovno razmerje preneha z dnem, ko mu je bila vročena pravnomočna odločba.

8.Iz navedenega izhaja, da izpodbijana določba kot izvršilni predpis ne določa novega razloga za prenehanje delovnega razmerja. Delavec mora izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje dela. Neizpolnjevanje teh pogojev ima za posledico prepoved opravljanja takšnega dela. Izpodbijana določba je torej le konkretizacija 70. člena ZG v zvezi z drugo točko prve alineje 76. člena ZTPDR. Zato ni mogoče pritrditi pobudniku, da je izpodbijana določba Pravilnika razširila razloge za prenehanje delovnega razmerja zunaj zakonskega okvira. Ker je pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe Pravilnika očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka tega sklepa).

B. – II.

9.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ker 87. in 125. člen Ustave neposredno ne urejata človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč zakonsko pristojnost Državnega zbora in sodniško neodvisnost, se nanju za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

10.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravice iz tretjega odstavka 49. člena Ustave, ker mu pod enakimi pogoji ni bilo dostopno delovno mesto revirnega gozdarja. Glede na to, da je bil predmet spora prenehanje delovnega razmerja pritožnika pri delodajalcu in ne njegova neizbira na razpisu za prosto delovno mesto revirnega gozdarja, je njegov očitek o kršitvi te človekove pravice očitno neutemeljen.

11.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka tega sklepa).

12.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS). Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede prijavljenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

[1]Prvi odstavek 2. člena Pravilnika se glasi: "Delavec, ki je bil ob organiziranju Zavoda za gozdove Slovenije razporejen na delovno mesto, za katerega nima ustrezne izobrazbe, mora: − do 31. 12. 1995 opraviti vpis za pridobitev ustrezne izobrazbe − do 30. 9. 2002 pridobiti ustrezno izobrazbo."

[2]Tako Ustavno sodišče že v sklepu št. U-I-239/06 z dne 22. 3. 2007, ki je priložen.

[3]Ob uveljavitvi Pravilnika 19. 2. 1994 je bil rok za vpis za pridobitev ustrezne izobrazbe 31. 12. 1994, za pridobitev izobrazbe pa 31. 12. 1999. S Pravilnikom o spremembah Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni v Zavodu za gozdove (Uradni list RS, št. 55/94) sta roka bila podaljšana - za vpis do 31. 12. 1995, za pridobitev ustrezne izobrazbe do 31. 12. 1999. Z naslednjo spremembo Pravilnika (Uradni list RS, št. 22/99) je bil rok za pridobitev izobrazbe podaljšan do 31. 12. 2001, s predzadnjo spremembo Pravilnika (Uradni list RS, št. 106/01) pa je bil ta rok podaljšan do 30. 9. 2002.