Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje po drugem odstavku 44. člena SPZ.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje po drugem odstavku 44. člena Stvarnopravnega zakonika.
1. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim so tožnice zahtevale ugotovitev, da so lastnice nepremičnine parc. št. 6157 k.o. O., in zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim sta toženki zahtevali izročitev predmetne nepremičnine v njuno posest. Presodilo je, da so tožnice priposestvovale lastninsko pravico na nepremičnini, ki sta jo kupili toženki. Ugovor toženk po drugem odstavku 44. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je zavrnilo. Ocenilo je, da toženki ob nakupu nepremičnine oziroma ob vknjižbi lastninske pravice v zemljiško knjigo nista bili dobroverni, saj upoštevaje ugotovljene okoliščine nista ravnali v skladu z raziskovalno dolžnostjo, ki jima jo nalaga navedena določba SPZ. Poznali sta namreč posestno stanje na nepremičnini, znano pa jima je bilo tudi to, da je prodajalka (zemljiškoknjižna lastnica) nepremičnino predhodno že neuspešno ponudila v odkup pravnemu predniku prvih dveh tožnic.
2. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženk ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo in ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi. Presodilo je, da je kršitev raziskovalne dolžnosti sicer mogoče očitati pridobitelju, ki je ob sklenitvi prodajne pogodbe oziroma vknjižbi lastninske pravice opazil, da nepremičnino obdeluje tretji (nevknjiženi priposestvovalec), vendar pa tega ni mogoče storiti v primeru, ko je bil hkrati seznanjen, da je bila nepremičnina tretjemu neuspešno ponujena v odkup. Ker se tretji ni odločil za nakup in ker ni uredil zemljiškoknjižnega stanja, novemu pridobitelju ni mogoče odreči dobre vere ob sklepanju pogodbe oziroma ob vknjižbi lastninske pravice.
3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča so tožnice vložile predlog za dopustitev revizije. V njem (med drugim) s sklicevanjem na prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije(1) izpostavljajo vprašanje pravilnosti presoje dobre vere in načela zaupanja v javne knjige iz drugega odstavka 44. člena SPZ. Menijo, da je pritožbeno sodišče odstopilo od prakse Vrhovnega sodišča in da je od odločitve slednjega mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.
4. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.a člena ZPP).
Op. št. (1): Omenjajo odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 57/2002 in III Ips 87/2002 z dne 27. 11. 2002 ter II Ips 397/2006 z dne 15. 1. 2009.