Jedro

Vse morebitne nejasnosti bi lahko stranki razrešili še pred izdajo izpodbijanega sklepa, če bi tožena stranka tožeči stranki dala možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Delovnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 306/2014 z dne 10. 7. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom Odvetniški pisarni A. d.o.o. priznala stroške - nagrado za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v višini 265,47 EUR. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je bila prosilcu B.B. z odločbo Bpp 306/2014 dne 15. 10. 2015 odobrena BPP za pravno svetovanje in zastopanje na Delovnem sodišču, na prvi stopnji. Dne 30. 6. 2015 je tožena stranka prejela izpolnjeno napotnico dodeljene odvetniške pisarne in na podlagi šestega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izdala sklep o stroških v katerem je upoštevala vrednost predmeta odvetniške storitve 6.120,00 EUR in v predmetni zadevi določila osnovno nagrado po tabeli 36. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT- Uradni list RS, št. 67/2008), po kateri znaša osnovna nagrada 152,00 EUR. Na podlagi tar. št. 3102 ZOdvT je bila odvetniku priznana nagrada za narok v višini 197,60 EUR (1,2 x 152,00 EUR), po tar. št. 6002 ZOdvT, izdatki poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR ter na skupni znesek obračunan še 22 DDV, v višini 47,78 EUR.

2. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da je prosilec v zadevi Bpp 306/2014 vložil tožbo sam, po prejemu odločbe o dodelitvi BPP, pa je tožeča stranka sestavila in vložila dve pisni obrazloženi vlogi ter izjasnitev glede mnenja sodnega izvedenca z dne 12. 6. 2015. Vložitev teh pripravljalnih vlog je bila za dosego uspeha v sporu nujna, ker je bila vložena tožba laična. Glede na poziv sodišča je bila potrebna tudi pisna izjasnitev glede prejetega izvedenskega mnenja. Tožeča stranka je pojasnila tudi, da ji z izpodbijanim sklepom niso bili priznani vsi priglašeni stroški za storitve. Prvenstveno je izpodbijani sklep neobrazložen, zato je podana bistvena kršitev določb postopka. Iz obrazložitve ne izhaja opredelitev tožene stranke glede nagrade za postopek po tar. št. 3100. Izpodbijani sklep je treba razveljaviti že iz tega razloga. Dodatno pa tožeča stranka pojasnjuje potrebnost izvedbe storitev na podlagi tar. št. 3100. Pojasnjuje tudi, da je Delovno sodišče v korist tožene stranke priznalo celotno nagrado za postopek, brez omejitve honorarja po 36. členu ZOdvT, kar bi v primeru, da bi obveljal izpodbijani sklep pomenilo, da je tožeča stranka neupravičeno obogatena z zneskom priznanega honorarja odvetnika. Sodišču predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek, ter poravnavo stroškov postopka.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je pojasnila, da iz vpisnika Pd, Delovnega sodišča v Mariboru izhaja, da je tožnik na Delovnem sodišču vložil tožbo 30. 7. 2014, ki je bila poslana v odgovor po izteku sodnih počitnic, 18. 8. 2014. Dne 24. 10. 2014 razpisan narok ter 15. 10. 2014 izdana odločba. Prosilec tako ni bil pozvan na dopolnitev oziroma popravo tožbe, zato je tožena stranka odločila, da se krijejo stroški na naroku, torej dejanja po vložitvi tožbe in dejstvo, da je bil individualni delovni spor na naroku prestavljen za nedoločen čas in da se je očitno izkazala potreba po nadaljnjih vlogah, tožeči stranki do trenutka odločanja o stroških ni moglo biti znano. Pojasnjuje tudi, da odločba o obsegu BPP velja za naprej, vendar ni obsegala nagrade za postopek, ki se po tar. št. 3100 ZOdvT v praksi uporablja za vložitev tožbe, vsa ostala pisanja in udeležbe na narokih, ne glede na njihovo število, pa so se vštela v enkratni obračun nagrade za narok po tar. št. 3102. O nagradi je bilo odločeno skladno z določbami ZBPP ter podatki spisa BPP. Zavrača tožbeni očitek neupravičene obogatitve, ker pravna podlaga za zadržanje preveč plačanih oziroma povrnjeni sredstev ne obstaja. Prosilcu in posledično odvetniku je tožena stranka odobrila BPP za zastopanje po vloženi tožbi, zato iz tega naslova odvetniku pripada polovična nagrada, saj bo plačana iz proračunskih sredstev in tožena stranka nima nobene podlage zahtevati več, kot je izplačala. V predmetnem sporu sta vsekakor možni dve rešitvi in sodišče bo moralo presoditi, ali odvetniku pripada tudi nagrada za postopek, ne le za narok oziroma bo Upravno sodišče odločitev o nagradi prepustilo Višjemu sodišču v okviru pritožbenih navedb zoper odločitev Delovnega sodišča v Mariboru, Pd 293/2014. Sodišču predlaga zavrnitev zahtevka v celoti.

K I. točki izreka:

4. Tožba je utemeljena.

5. Sodišče na podlagi listin priloženega spisa Bpp 306/2014 ugotavlja, da je bila B.B. na podlagi njegove prošnje z dne 15. 10. 2014, z odločbo Bpp 306/2014 z dne 15. 10. 2014, odobrena BPP, za pravno svetovanje in zastopanje v zadevi vodeni pred Delovnim sodiščem v Mariboru. Tako iz odločbe o dodelitvi BPP, kot tožnikovih navedb v tožbi ter navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo, izhaja nesporno dejstvo, da je tožnik v zadevi Pd 293/2014 pred Delovnim sodiščem v Mariboru vložil tožbo sam. Prav tako iz listin priloženega upravnega spisa izhaja, da je Odvetniška pisarna A. d.o.o., tožnik v tem upravnem sporu, ki je bila prosilcu dodeljena za nudenje BPP (pravno svetovanje in zastopanje), dne 30. 6. 2015 toženi stranki posredovala izpolnjeno napotnico, v kateri je uveljavljala povrnitev stroškov postopka in sicer nagrada za postopek (pct. 5.700,00 EUR) v višini 284,70 EUR; nagrado za narok v višini 262,80 EUR, materialne stroške v višini 20,00 EUR, kar skupaj znaša 567,50 EUR oziroma z 22% DDV 692,35 EUR. Iz izpodbijanega sklepa izhaja odločitev tožene stranke o priznanju stroškov (z pct. 6.120,00 EUR) ter določitev osnovne nagrade po tabeli 36. člena ZOdvT v višini 152,00 EUR ter priznanje nagrade za narok po tar. št. 3102 ZOdvT v višini 197,60 EUR (1,2 x 152,00 EUR), priznanje stroškov oziroma izdatkov na podlagi tar. št. 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR.

6. Sodišče se strinja s tožnikom, da tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedla nobenih razlogov, zakaj ni sledila njegovemu zahtevku za priznanje (priglašene) nagrade, zlasti pa o zavrnjenem delu zahtevka ni odločila v izreku. Vse morebitne nejasnosti bi namreč lahko stranki tega upravnega spora razrešili še pred izdajo izpodbijanega sklepa, če bi tožena stranka tožeči stranki dala možnost, izjasniti se o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Skladno s prvim odstavkom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v postopkih BPP uporablja po drugem odstavku 34. člena ZBPP, je namreč treba stranki dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Določba 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP določa, da se šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

7. Toženka je sicer v odgovoru na tožbo pojasnila razloge za svojo odločitev, vendar sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov (prvi odstavek 2. člena ZUS-1), torej o zakonitosti akta, kakršen je bil izdan in vročen strankam. Sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da dejansko stanje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo popolno ugotovljeno, hkrati pa je sklep pomanjkljiv do te mere, da se ga ne da preizkusiti, kar tudi predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Sodišče je iz navedenih razlogov, na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka navedene pomanjkljivosti o tožnikovem zahtevku odpraviti in se natančno opredeliti do katerih stroškov je tožnik upravičen in na podlagi katere tar. št. ZOdvT, kot tudi, kateri stroški tožniku ne pripadajo in zakaj ne, odločitev o predmetu postopka in vseh zahtevkih tožnika pa mora biti razvidna iz izreka sklepa, skladno z določbo 213. člena ZUP.

K II. točki izreka:

8. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, tožnik pa je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka, je sodišče prisodilo tudi, da mu mora tožena stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in tožnika v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, je sodišče tožniku priznalo stroške v višini 15 EUR.