Jedro

ZPP v 118. členu odsotnosti stranke z naroka za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne predpisuje nobene posebne pravne posledice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I) ugodilo dolžnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, (II) razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 15. 11. 2019 in (III) odločilo, da upnik sam krije svoje stroške postopka vrnitve v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep se je pritožil upnik. Pritožbo vlaga izrecno iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, dejansko pa zaradi kršitve pravil postopka. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni in predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Čeprav pritožnik kot pritožbeni razlog uveljavlja tudi zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, višje sodišče ugotavlja, da v ničemer konkretno ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na dolžnikovo odsotnost v konkretnem časovnem obdobju (gl. razloge v točkah 8 in 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zato pritožba iz tega razloga ni utemeljena. V izogib ponavljanju se višje sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v celoti sklicuje.

6. Pritožnik navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo (pravilno: storilo kršitev pravil postopka), saj naj bi zmotno uporabilo 118. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Pri tem se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča (sklep III Ips 43/2007). Ker se dolžnik naroka za vrnitev v prejšnje stanje ni udeležil, bi moralo po stališču pritožnika sodišče njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrniti na podlagi 118. člena ZPP. Pri tem se sklicuje na razloge v citirani odločbi Vrhovnega sodišča, ki po mnenju višjega sodišča niso bili nosilni in so bili v tem delu zavzeti obiter dictum.

7. Po mnenju višjega sodišča 118. člen ZPP določa le, da ni vrnitve v prejšnje stanje v postopku vrnitve v prejšnje stanje (_restitutio restitutionis non datur_). V konkretni zadevi se določba 118. člena ZPP torej ne uporablja, saj sodišče ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje v zvezi s postopkom vrnitve v prejšnje stanje temveč zaradi zamude roka za vložitev ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (36. člen ZIZ). ZPP v 118. členu odsotnosti stranke z naroka za vrnitev v prejšnje stanje ne predpisuje nobene posebne pravne posledice (prim. A. Galič v Lojze Ude... [et al.], Pravdni postopek, zakon s komentarjem, red. Lojze Ude, Aleš Galič, ponatis, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, 2010, knjiga 1, str. 503). Povedano drugače: odsotnost predlagatelja z naroka za vrnitev v prejšnje stanje ne pomeni razloga za avtomatično zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, za kar se sicer zavzema pritožnik.

8. Zmotno je pritožbeno stališče, da gre za zamudo, ki si jo naj dolžnik sam pripiše. S tem pritožnik napada pravilnost uporabe prvega odstavka 116. člena ZPP. Pri tem se opira na obveščanje dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo. Če je že dolžnik toliko odsoten, tako pritožnik, bi si moral priskrbeti pooblaščenca za vročitev, kar bi bilo skladno s potrebno skrbnostjo dobrega gospodarja. Takšna razlaga 116. člena ZPP (nalaganje obveznosti zagotoviti pooblaščenca, da se bo lahko nemoteno vročilo prvo sodno pisanje v morebitnem sodnem postopku) bi dolžniku odvzela pravico do sodelovanja v sodnem postopku (gl. 22. člen Ustave).

9. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o pritožnikovih stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.