Jedro

Napačna vročitev tožbe in poziva na odgovor na tožbo, ki ima za posledico izdajo zamudne sodbe, ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V takšnem primeru sodišču prve stopnje ni treba razpisati naroka, na katerem bi obravnavalo predlagane dokaze. Tovrstno kršitev stranka lahko uveljavlja v postopku s pritožbo proti zamudni sodbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Toženec v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče samo sebi nasprotuje, saj je v zamudni sodbi odločilo, da je bila tožba tožencu pravilno vročena, v izpodbijanem sklepu pa, kot da s to ugotovitvijo nima nič. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, saj je ob izdaji zamudne sodbe štelo, da je bila vročitev opravljena pravilno, nato pa ni izvedlo predlaganih dokazov, s katerimi je toženec v predlogu izpodbijal resničnost poštnega potrdila kot javne listine. Tožencu se zdi zakonito in bolj smotrno, da prvostopenjsko sodišče samo razveljavi tista dejanja, ki so bila opravljena nezakonito, kot pa da to namesto njega stori pritožbeno sodišče. Ker je v zadevi ključno dejansko vprašanje (pravilnost vročanja), ob pravilni uporabi materialnega in procesnega prava ni ovir, da prvostopenjsko sodišče samo razveljavi opravljeno procesno dejanje (izdano zamudno sodbo) in zadevo vrne v fazo postopka vročitve tožbe v odgovor. Sodišče bi moralo zatrjevana dejstva preveriti na naroku za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če pa mu je verjelo, česar zaradi nejasnosti in notranjih nasprotij izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, bi njegovemu predlogu lahko ugodilo brez izvedbe naroka.

3. Tožnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrnitev v prejšnje stanje ureja 116. člen ZPP: sodišče stranki, če ta zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Po stališču teorije(1) in v skladu z ustaljeno sodno prakso(2) nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč stranka to kršitev lahko uveljavlja v okviru pritožbe, revizije ali obnove postopka.

6. Toženec je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjeval, da je pri vročanju tožbe s pozivom na odgovor poštni uslužbenec napačno štel, da toženec ni imel poštnega predalčnika, čeprav je ta že več kot deset let na istem mestu. Sodišče pošiljke vroča po pošti (prvi odstavek 132. člena ZPP), zato se nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca šteje za napako sodišča.(3) A ker je predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, napak sodišča ni mogoče uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.(4) Poleg tega prvi odstavek 116. člena ZPP zahteva, da mora stranka, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje, zamuditi narok ali rok za opravo pravnega dejanja. Ker toženec navaja, da mu je bila tožba s pozivom na odgovor vročena nepravilno in se je z dejstvom, da mu je bil poziv vročen s fikcijo, seznanil šele ob vpogledu v spis, je njegov predlog nesklepčen. Če mu pošiljka po krivdi sodišča ni bila pravilno vročena, namreč rok za opravo dejanja (tj. vložitev pritožbe) še ni mogel biti zamujen.(5)

7. Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, da toženčev predlog ni utemeljen, saj je bil ta vložen iz neupravičenega razloga, kar je v točki 4. izpodbijanega sklepa ustrezno obrazložilo. Ker že iz toženčevega predloga izhaja, da je ta neutemeljen, sodišču prve stopnje ni bilo treba izvesti naroka (drugi odstavek 120. člena ZPP). Dejstva in dokazi, s katerimi je utemeljeval svoj predlog, za odločitev o tem predlogu niso bila relevantna, jih bo pa sodišče prve stopnje presojalo v okviru pritožbe, kot je taisto vlogo podnaslovil pritožnik.

8. Pritožbeno sodišče tudi ni odkrilo drugih pomanjkljivosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 250. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Galič, A., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 476. Op. št. (2): Primerjaj: VSRS sodba II Ips 53/2003 z 22. 1. 2004; VSL sodba in sklep I Cp 2821/2016 z 11. 1. 2017, tč. 5; VSL sklep I Cp 265/2016 s 6. 4. 2016, tč. 8; VSM sklep I Cp 74/2015 s 6. 5. 2015, tč. 6; VSL sodba in sklep I Cp 2791/2014 z 29. 1. 2014, tč. 8; VSL sklep I Cp 1345/2014 s 23. 7. 2014, tč. 8; VSL sodba in sklep I Cp 3103/2010 z 22. 12. 2010. Op. št. (3): VSL sklep I Cp 265/2016 s 6. 4. 2016, tč. 8. Op. št. (4): Primerjaj: VSL sklep II Cp 2245/2010 z 22. 9. 2010, tč. 6. Op. št. (5): Primerjaj: VSL sklep I Cp 265/2016 s 6. 4. 2016, tč. 7; VSL sklep I Cp 1887/2009 z 2. 9. 2009.