Jedro

Tožeča stranka ne zatrjuje, da bi gradbena dela na sosednjih nepremičninah v lasti tožene stranke kakorkoli posegla v njeno lastninsko pravico. Sporno je namreč le dejstvo, da tožena stranka s takšnimi posegi onemogoča izvedbo Občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar pa ne more biti predmet presoje sodišča, temveč upravnega organa (1. čl. ZPP).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v 3. točki izreka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, po kateri se toženi stranki prepoveduje, da na nepremičnini parc. št. 96/11 k.o. ... nadaljuje s kakršnimikoli gradbenimi ali obrtniškimi deli, zlasti pa ne sme namestiti nobene ograje na betonski zid, ki se nahaja na sami meji med parc. št. 96/11 k.o. ... in parc. št. 96/6, 96/2 ter parc. št. 96/24, vse k.o. ..., na parceli št. 96/8 k.o. ... se ji prepoveduje nadaljevati s kakršnimikoli gradbenimi deli, za katera se zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja in sicer za čas do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja oz. do pravnomočne odločitve v tej pravdni zadevi, če bo o njej odločeno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, na parceli št. 96/14 k.o. ... pa je dolžna omogočiti tožeči stranki prost dostop in uporabo dela ograjenega dvorišča, na kateri ima sedaj tožena stranka odprto skladišče. V primeru kršitve izdane začasne odredbe naj se toženi stranki izreče denarna kazen v višini 40.000,00 EUR.

Pritožbo zoper sklep vlaga tožeča stranka, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, in navaja, da je bila začasna odredba predlagana, da se prepreči nadaljnja samovolja tožene stranke, pri čemer je bistvo predloga v preprečitvi bodočega vznemirjanja. V tem smislu naj se razmerje med pravdnima strankama začasno regulira. Več kot bo tožena stranka zgradila, težje bo tožeča stranka izvajala Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Ne drži, da tožeča stranka ni navedla, čemu se protivi samovoljni gradnji tožene stranke na parcelah št. 96/11 in 96/8 k.o. ... Samovoljna gradnja tožene stranke je v tem delu v direktnem nasprotju z Odlokom o začasnih ukrepih za zavarovanje OPPN za območje M63 v ... z dne 18.5.2007, zato bo izvajanje predvidenih posegov (vodovod, ceste) bistveno oteženo. Povsem nesprejemljiva in v nasprotju z listinami v spisu ter navedbami pravdnih strank pa je zaključek prvostopenjskega sodišča, da ima tožeča stranka prost dostop na zgrajeni del parcele št. 96/14 k.o. ... in možnost njegove uporabe. Gradnja presega pogoje, ki jih določa odločba z dne 1.9.1981, fotografije pa kažejo, da je prostor poln izdelkov, polizdelkov in materiala. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožeča stranka glede predloga za izdajo začasne odredbe za nepremičnini parc. št. 96/11 in 96/8 k.o. ..., ni izkazala niti verjetnosti, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 3/2007-UPB4 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZIZ). Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v svoji odločbi I Cp 2315/2009 z dne 8.7.2009, je lahko podlaga za odločanje sodišča le zaščita lastnika pred vznemirjanjem (actio negatoria), kot jo določa 99. člen Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju: SPZ). Kot izhaja iz zemljiškoknjižnih podatkov, sta nepremičnini parc. št. 96/11 in 96/8 k.o. ... v lasti tožene stranke, tožeča stranka pa ne zatrjuje, da bi gradbena dela na obeh parcelah kakorkoli posegala v njeno lastninsko pravico na sosednjih nepremičninah. Za tožečo stranko je namreč še v pritožbi sporno le dejstvo, da tožena stranka s takšnimi posegi onemogoča izvedbo OPPN, kar pa ne more biti predmet presoje sodišča, temveč upravnega organa (1. člen ZPP).

Predlog za izdajo začasne odredbe za nepremičnino parc. št. 96/14 k.o. ... pa je sodišče zavrnilo s pojasnilom, da je tožena stranka tožnici izročila ključ, torej da ta lahko do nepremičnine prosto dostopa, takšna trditev pa je ostala neprerekana. Tako je tožeča stranka dejansko priznala, da ji toženka tisto, kar želi doseči z začasno odredbo, pravzaprav omogoča že sedaj. Takšen zaključek prvostopenjskega sodišča je protispisen in predstavlja kršitev 14. točke drugega odstavk 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZPP). Tožena stranka je namreč v vlogi z dne 11.3.2008 (prejeto na naroku) navedla, da nima ključev od vrat in je torej od dobre volje delavcev tožene stranke odvisno, ali bodo dopustili dostop do nepremičnine. Poleg tega pa tožeča stranka z začasno odredbo zahteva tudi uporabo svoje nepremičnine, ne le dostop do rezervoarja za plin in električne omarice. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Sodišče naj v ponovljenem postopku tako ponovno presodi izpolnjenost pogojev (272. člen ZIZ) za izdajo začasne odredbe glede nepremičnine s parc. št. 96/14 k.o. ...

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 2. in 3. točke 365. člena ZPP. Ker je odločitev o stroških začasne odredbe odvisno od (končnega) uspeha v pravdi (154. člen ZPP).