Jedro

Izvršitelj ni upravičen do sorazmerno nižjega plačila, če deložacija ni (v celoti) uspešna ali če ostane neizvedena.

Pošiljanja obvestil pristojnim organom (policiji, CSD) ne gre označiti za opravljanje izvršilnih dejanj, temveč za stroške, ki so potrebni za opravo posameznega izvršilnega dejanja in katerih povrnitev izvršitelj lahko zahteva po 10. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.

V Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja sicer ni izrecno predpisano, da bi moral izvršitelj v postopku izpraznitve in izročitve nepremičnine predhodno opraviti ogled nepremičnine, vendar pa to opravilo izvršitelja logično izhaja iz same narave nameravanega izvršilnega dejanja. Oprava ogleda pred razpisom deložacije je dejansko nujno izvršilno dejanje, in sicer tako za določitev obsega in načina oprave konkretne izvršbe ter preprečitve nastanka nepotrebnih stroškov, kot tudi zaradi spoštovanja dostojanstva oseb, ki jih je treba izseliti.

Kilometrine oziroma potnih stroškov v osnovi za izračun materialnih stroškov ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep delno spremeni tako, da se upnikova obveznost plačila za delo in stroške izvršitelja zviša za 85,39 EUR; v preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (to je glede odločitve o ugotovitvi neutemeljenosti presežka računa, ki zdaj znaša 95,74 EUR) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upniku naložilo, da je dolžan plačati 18,84 EUR za delo in stroške izvršitelja po računu št. 05797-2016 z dne 30. 11. 2016, v presežku pa je ugotovilo, da je račun neutemeljen (ta presežek je glede na skupni znesek računa izvršitelja 199,97 EUR znašal 181,13 EUR).

2. Izvršitelj je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja razliko med postavkama obračun stroškov in 5 % pisarniških oziroma materialnih stroškov ter opozarja na evidentno napako pri zavrnitvi obračuna stroškov. Svojo zahtevo po asistenci policije utemeljuje z grožnjami dolžnika njegovemu pomočniku ob ogledu nepremičnine, da ne bo nihče mirno opravil deložacije. V zvezi z ogledom nepremičnine poudarja, da gre za nujno dejanje pred razpisom deložacije zaradi pridobitve podatkov o stanovanju in možnosti določitve obsega izvršbe, števila sodelujočih, načina dela ter višine varščine. Sodelovanje s CSD označuje za edino logično dejanje premišljenega in doslednega izvršitelja zaradi spoštovanja načela humanosti in dostojanstva dolžnika, kajti v sklepu o izvršbi nikoli nista navedena število in vrsta ljudi v stanovanju (mladoletni otroci, bolni, starejši). Opozarja, da je pri deložaciji potrebno spoštovanje človeških in zakonskih pravic. Meni, da nepriznanje stroška dopisa policiji oziroma CSD ni samo žaljivo zanj, temveč tudi dokazuje nepoznavanje dela izvršiteljev in njihove izpostavljenosti nevarnosti pri delu. S pritožbo od sodišča terja razumevanje izvršbe in dela izvršiteljev, ki je v primerih deložacije izredno zahtevno, kompleksno in s hudimi socialni posledicami. Sodišču prve stopnje očita, da je diskreditiralo njegovo delo. Poudarja, da mu mora sodišče, če zakon oziroma Tarifa določena dela vrednoti in jih je on opravil, stroške za ta dela priznati, prav tako mora upoštevati analogijo za plačilo podobnih dejanj v 15. členu Tarife. Sodišču predlaga, naj izpodbijani obračun v celoti potrdi, z izjemo odpovedi deložacije, o kateri odločitev v celoti prepušča sodišču. Poudarja, da so bila vsa dejanja v obračunu opravljena ter nujna za uspešno in kvalitetno opravo deložacije. Preseneča ga nepriznavanje nespornih in dejansko opravljenih stroškov. Meni, da ga je sodišče z zmanjšanjem dohodka ponižalo, saj je bilo vse pravilno obračunano in opravljeno.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Izvršitelj v pritožbi ni izrecno navedel, zoper kateri del sklepa se pritožuje, glede na njegov pravni interes za pritožbo zoper izpodbijani sklep pa je višje sodišče štelo, da se pritožuje le zoper odločitev v drugem delu izreka, da je v presežku njegov račun neutemeljen (saj ta odločitev zanj ni ugodna), medtem ko se zoper odločitev v prvem delu izreka o naložitvi plačila 18,84 EUR upniku (ki mu je v korist) ne pritožuje. Izpodbijani sklep je višje sodišče nato preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava le v navedenem delu (prvi in drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju: ZIZ).

5. Z izpodbijanim sklepom so bili upniku naloženi plačilo za seznanitev s spisom in vpis v evidenco ter za obračun stroškov in 5 % stroški pisarniškega materiala (v skupnem znesku 18,84 EUR), vsa preostala plačila za opravljena dejanja in stroški v skupnem znesku 181,13 EUR (za vročitev sklepa, odpovedano deložacijo, ogled nepremičnine, zaprosilo za asistenco na PP, kilometrino in izdelavo obvestila na CSD ter del stroškov pisarniškega materiala v višini 5 % in sorazmerni del DDV) pa izvršitelju po njegovem obračunu niso bili priznani.

6. Pritožnik zmotno meni, da mu plačilo za obračun stroškov v višini 20 točk ni bilo priznano, kajti iz razlogov izpodbijanega sklepa je razvidno ravno obratno (glej 11. in 12. točko obrazložitve). Pritožbeno poudarjanje razlike med obračunom stroškov (po 7. alineji Tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom - v nadaljevanju: Pravilnik o tarifi) in 5 % pisarniškimi oziroma materialnimi stroški (tretji odstavek 10. člena Pravilnika o tarifi), ki jo je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo, tako v konkretnem primeru ni pravno pomembno.

7. V zvezi z nepriznanjem plačila za vročitev sklepa višje sodišče pritrjuje argumentaciji sodišča prve stopnje, da je bil sklep o izvršbi dolžniku pravilno vročen s strani sodišča in zato potrebe po ponovnem vročanju s strani izvršitelja ni bilo, sicer pa sodišče izvršitelju take vročitve tudi ni odredilo.

8. Glede plačila za odpovedano deložacijo višje sodišče ugotavlja, da Pravilnik o tarifi v primeru deložacije (Tar. št. 8) ne predvideva, da bi bil izvršitelj upravičen do sorazmerno nižjega plačila, če deložacija ni (v celoti) uspešna ali če ostane neizvedena, kot je to predvideno v primeru (delno) neuspešnega oziroma neizvedenega rubeža v tretjem in četrtem odstavku Tar. št. 1. V primeru, da bi bil izvršitelj do določenega plačila za razpisano deložacijo upravičen v vsakem primeru, ne glede na njeno dejansko izvedbo in uspešnost, bi moralo biti to v Pravilniku o tarifi izrecno predpisano, saj je vrednotenje po podobnosti (po Tar. št. 15) predpisano le za izvršilna dejanja (opravila), ki v tej tarifi (sploh) niso opisana.

9. V zvezi s stroški za zaprosilo za asistenco na PP in stroški za izdelavo obvestila na CSD pritožnik utemeljeno poudarja, da je do povračila teh stroškov upravičen. Ni namreč mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da izvršitelj potrebnosti obračunanih obvestil ni z ničemer konkretizirano obrazložil in izkazal. Iz delnega poročila o opravljenih izvršilnih dejanjih z dne 7. 9. 2016 in njegovih prilog (glej red. št. 11) izhaja nastanek obeh stroškov, pri čemer je izvršiteljevo sklicevanje na dolžnikove grožnje ob morebitni opravi deložacije v zadostni meri konkretizirano v poročilu pomočnika izvršitelja za izpraznitev nepremičnine (na list. 16). V primeru, ko izvršitelj naleti na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakuje, lahko glede na okoliščine primera zaprosi za prisotnost in pomoč policije pri opravi posameznih izvršilnih dejanj (glej prvi odstavek 51. člena ZIZ in prvi odstavek 118. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). V konkretnem primeru je izvršitelj po oceni višjega sodišča potrebo po zaprosilu za pomoč policije pri opravi deložacije izkazal, CSD pa je bil o nameravani deložaciji dolžan obvestiti na podlagi 115. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, ki predpisuje, da izvršitelj en izvod sklepa o izvršbi na izpraznitev nepremičnine (skupaj z obvestilom o času oprave izvršbe) pošlje v vednost tudi pristojnemu organu socialnega skrbstva.

10. Ne glede na pravkar podano utemeljitev, zakaj je izvršitelj upravičen do povračila stroškov za zaprosilo za asistenco na PP in do stroškov za izdelavo obvestila na CSD, pa se višje sodišče pridržuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je izvršitelj izdelavo navedenih obvestil (nepravilno) obračunal po Tar. št. 16 Pravilnika o tarifi (v znesku 50 točk za vsako obvestilo), ki plačila za sestavo takšnih obvestil ne določa. V Tar. št. 16 so namreč predvidena posebna plačila za določena opravljena izvršilna dejanja, medtem ko pošiljanja obvestil pristojnim organom ne gre označiti za opravljanje izvršilnih dejanj, temveč za stroške, ki so potrebni za opravo posameznega izvršilnega dejanja in katerih povrnitev izvršitelj lahko zahteva bodisi v dejanski višini (prvi in drugi odstavek 10. člena Pravilnika o tarifi) bodisi v pavšalnem znesku - to je v višini 5 % od skupnega plačila za delo izvršitelja (tretji odstavek 10. člena Pravilnika o tarifi). Izvršitelj je tako sicer upravičen do povračila stroškov za zaprosilo za asistenco na PP in do stroškov za izdelavo obvestila na CSD, vendar pa ne v višini priglašenega plačila za dodatno opravljeni izvršilni dejanji, temveč v okviru že priznanih mu 5 % stroškov pisarniškega materiala (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je bila višina teh stroškov zaradi priznanja plačila za ogled nepremičnine zvišana).

11. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da bi moral biti upravičen do plačila za ogled nepremičnine v višini 200 točk po Tar. št. 9 Pravilnika o tarifi. V Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja sicer res ni izrecno predpisano, da bi moral izvršitelj v postopku izpraznitve in izročitve nepremičnine predhodno opraviti ogled nepremičnine, vendar pa to opravilo izvršitelja logično izhaja iz same narave nameravanega izvršilnega dejanja izpraznitve in izročitve nepremičnine. V skladu z določbo 114. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja je namreč eden od predpogojev, da lahko izvršitelj začne z opravo izvršilnih dejanj za odstranitev ljudi in stvari iz nepremičnine, ta, da zagotovi vse potrebno za opravo izvršilnih dejanj (delovno silo, prevozno sredstvo in prostor za hrambo). Da bi izvršitelj dobil podatke o tem, kaj vse mora zagotoviti za hitro in uspešno opravo konkretne deložacije, pa je nujno, da pridobi podatke o konkretni nepremičnini, ki jo mora izprazniti (kot npr. vrsta in velikost nepremičnine), ter vsaj približno predstavo o stvareh in živih bitjih, ki jih mora izseliti. Oprava ogleda pred razpisom deložacije je dejansko nujno izvršilno dejanje, in sicer tako za določitev obsega in načina oprave konkretne izvršbe ter preprečitve nastanka nepotrebnih stroškov, kot tudi zaradi spoštovanja dostojanstva oseb, ki jih je treba izseliti (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Poleg tega v Tar. št. 9 Pravilnika o tarifi ni izrecno predpisano, v katerih primerih je izvršitelj upravičen do plačila za ogled nepremičnine, oziroma iz te določbe Pravilnika ne izhaja, da je izvršitelj do plačila za to izvršilno dejanje upravičen le v primeru, ko organizira ali opravi ogled v postopku prodaje nepremičnine (104. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Nenazadnje je tudi glede na umestitev določbe Tar. št. 9 v Pravilniku o tarifi, in sicer med Tar. št. 8, ki predpisuje plačilo za izpraznitev, izročitev in vzpostavitev prejšnjega stanja na nepremičnini, in Tar. št. 10, ki predpisuje plačilo za opravo dejanj izvršitelja pri obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti (ta umestitev pa se sklada z vrstnim redom posameznih vrst izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve v ZIZ in v Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja), mogoče zaključiti, da je posebno plačilo izvršitelju za ogled nepremičnine predvideno tudi v primerih izvajanja izvršilnih dejanj za uveljavitev nedenarne terjatve oziroma v vseh primerih, ko je ogled potreben za uspešno opravo izvršilnih dejanj, ne pa le v primerih, ko izvršitelj ogled izvaja na željo zainteresiranih kupcev nepremičnine. Glede na navedeno zato višje sodišče v nasprotju s sodiščem prve stopnje ocenjuje, da je izvršitelj upravičen do plačila za ogled nepremičnine po Tar. št. 9 Pravilnika o tarifi v višini 200 točk oziroma 42,00 EUR (glede na vrednost točke 0,21 EUR), posledično pa je upravičen tudi do povrnitve priglašenih stroškov kilometrine ob opravi ogleda v znesku 25,90 EUR (2 x 35 km).

12. Ker izvršitelju zaradi priznanja plačila za ogled nepremičnine pripada višje skupno plačilo za opravljena izvršilna dejanja, je upravičen tudi do višjega zneska povračila priglašenih 5 % stroškov pisarniškega materiala oziroma materialnih stroškov, ki se obračunajo od skupnega plačila za delo v znesku 270 točk oziroma 56,70 EUR in znašajo 2,84 EUR (kilometrine oziroma potnih stroškov v osnovi za izračun materialnih stroškov ni mogoče upoštevati, kot je to storil izvršitelj - primerjaj tretji odstavek 10. člena Pravilnika o tarifi).

13. Po priznanju dodatnih postavk je izvršitelj upravičen do povračila plačila za delo in stroške v skupnem znesku 104,23 EUR (seštevek plačil za delo v skupnem znesku 270 točk oziroma 56,70 EUR, 5 % materialnih stroškov od tega seštevka plačil (2,84 EUR), kilometrine v znesku 25,90 EUR in 22 % DDV na skupni znesek vseh priznanih plačil za delo in stroškov). Skupno plačilo za delo in stroške izvršitelja bi tako moralo znašati za 85,39 EUR več, kot je bilo upniku naloženo v plačilo v prvem delu izreka izpodbijanega sklepa (razlika med 104,23 EUR in 18,84 EUR).

14. Glede na navedeno je višje sodišče izvršiteljevi pritožbi delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da je upnikovo obveznost plačila za delo in stroškov izvršitelja zvišalo za 85,39 EUR (3. točka 365. člena ZPP in 5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem delu pa je zato, ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, ugotovljene pa tudi niso bile nobene uradoma upoštevne kršitve, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (to je glede odločitve o ugotovitvi neutemeljenosti presežka računa, ki zdaj znaša 95,74 EUR) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).