Jedro

Ko predlog za izdajo začasne odredbe ne pove, kateri od obeh toženk grozi stečaj (ali morda obema) in je tudi sklepčnost predlaganega ukrepa za zavarovanje denarne terjatve tožnikov vprašljiva, je pritrditi zaključku izpodbijanega sklepa, da tožeča stranka subjektivne nevarnosti za uveljavitev svoje terjatve ni izkazala,objektivna nevarnost,da je dolžnik v slabem finančnem stanju,da segajo po njegovem premoženju drugi upniki, da mu grozi stečaj,pa ne zadošča.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožniki trpijo sami stroške te pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, kakor je podrobno razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa. Obrazložilo je, da tožniki niso izkazali nevarnosti za uveljavitev svoje terjatve.

Tako odločitev izpodbija tožeča stranka iz vseh v členu 353/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 14 Zakona o izvršilnem postopku - ZIP predvidenih pritožbenih razlogov, ko opozarja, da se je s hrano pri toženi stranki zastrupilo 160 ljudi in tako ni mogoče vedeti, ali bi sredstva stečajne mase zadostovala za poplačilo vseh oškodovancev. Pritožba se zavzema za izvedbo dokaza z zaslišanjem strank in za poizvedbe o finančnem stanju toženk ter za razveljavitev oz. spremembo izpodbijanega sklepa na pritožbeni stopnji.

Pritožba ni utemeljena.

Ko predlog za izdajo začasne odredbe niti ne pove, kateri od obeh toženk grozi stečaj (ali morda obema) in je tudi sklepčnost predlaganega ukrepa za zavarovanje denarne terjatve tožnikov vprašljiva, je pritrditi zaključku izpodbijanega sklepa, da tožeča stranka nevarnosti za uveljavitev svoje terjatve ni izkazala. Pri zavarovanju denarne terjatve mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo. Ne zadošča torej objektivna nevarnost, ki morda grozi upniku in se kaže npr. v tem, da je dolžnik v slabem finančnem stanju, da segajo po njegovem premoženju drugi upniki, da mu grozi stečaj in podobno. Upoštevno je le tako namerno ravnanje dolžnika, ki zmanjšuje njegovo premoženje (razprodaja pod ceno, neodplačno razpolaganje), zaradi česar bo takrat, ko bo eventuelno dovoljena izvršba, le-ta onemogočena ali otežena (člen 265/I ZIP). Takšnega subjektivnega ravnanja tožene stranke tožeča stranka ni zatrjevala v prvem postopku in ga tudi v pritožbi ne zatrjuje, takšno ravnanje tožene stranke tudi ni izkazano, zato pritožba ne more biti uspešna.

Ko ob pregledu zadeve po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnih določb pritožbeno sodišče ni ugotovilo, je ob uporabi določil točke 2 člena 380 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP odločilo kot v izreku.

Tožeča stranka trpi sama stroške neuspele pritožbe (člen 166/I ZPP v zvezi s členom 154/I istega zakona in členom 14 ZIP).