Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

09.03.2026
07121-1/2025/1598
Šolstvo, Video in avdio nadzor
pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja videonadzora na osnovni šoli. Zanima vas, ali je iz priloženega Pravilnika o izvajanju videonadzora razvidno, ali šola video nadzor izvaja tudi v kabinetu pedagoginje svetovalke. Pojasnjujete sicer, da v kabinetu kamera fizično ni vidna.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZinfV-1, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
V primeru izvajanja videonadzora v prostorih šole bi šlo za (i) videonadzor delovnih prostorov, ki ga ureja 78. člen ZVOP-2 in (ii) za videonadzor prostora, kjer se nahajajo učenci, obiskovalci in morebiti druge osebe, ki na šoli niso zaposlene. Zagotovitev ustrezne pravne podlage za uvedbo videonadzora je odgovornost upravljavca.
IP zgolj na podlagi posredovanega Pravilnika o izvajanju videonadzora v okviru nezavezujočega mnenja ne more ocenjevati, ali je šola vzpostavila videonadzor v kabinetu pedagoginje svetovalke, prav tako pa ne more ocenjevati, ali bi bil videonadzor v konkretnem primeru zakonit. Navedeno bi lahko IP ugotavljal le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. IP ob tem dodaja, da bi bil vzpostavljen videonadzor v kabinetu pedagoginje svetovalke, z vidika veljavne zakonodaje praviloma težko združljiv z zahtevami glede zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, zlasti ob upoštevanju narave prostora in zaupnosti vsebine pogovorov, ki se tam izvajajo. Tak videonadzor pa bi lahko predstavljal tudi resen poseg v zasebnost in otrokove pravice.
Uvodoma poudarjamo, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka IP ne more presojati zakonitosti konkretnih obdelav podatkov. V okviru neobvezujočega mnenja vam lahko posreduje zgolj splošna pojasnila v zvezi z vašimi vprašanji.
Upravljavec mora za zakonito izvajanje videonadzora zagotoviti ustrezno pravno podlago skladno z ZVOP-2 oziroma Splošno uredbo. ZVOP-2 poleg splošnih določb o videonadzoru (76. člen) posebej ureja tudi videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen). 76. člen ZVOP-2 določa, da odločitev o uvedbi videonadzora sprejme predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja kot upravljavca. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Upravljavec, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Takšno obvestilo mora poleg informacij iz prvega in drugega odstavka 13. člena Splošne uredbe obvezno vsebovati tudi vse ostale informacije iz 76. člena ZVOP-2.
IP pojasnjuje, da bi šlo v primeru izvajanja videonadzora v prostorih šole tako za videonadzor delovnih prostorov, ki ga ureja 78. člen ZVOP-2, kot tudi za videonadzor prostora, kjer se nahajajo učenci, obiskovalci in morebiti druge osebe, ki na šoli niso zaposlene, za ugotavljanje dopustnosti katerega pa bi bilo najverjetneje potrebno uporabiti določbo člena 6(1)(e) Splošne uredbe. Slednja določa, da se v javnemu sektorju lahko izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pri presoji utemeljenosti obdelave osebnih podatkov na tej pravni podlagi je ključno tehtanje interesov javnega sektorja na eni strani in na drugi strani interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pri tem obdelava osebnih podatkov pri videonadzoru ne sme biti nesorazmerna ter ne sme prekomerno poseči v zasebnost posameznika.
V skladu z 78. členom ZVOP-2 se videonadzor znotraj delovnih prostorov lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi, ki manj posegajo v zasebnost posameznika (zaposlenih, učencev). Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati prej navedene interese. Prepovedano je z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s pogoji za izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. Posvetovanje se izvede v roku 30 dni ali v drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec. Kadar gre za uvedbo videonadzora, s katerim se snema delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, se posvetovanje izvede v roku 60 dni ali v drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec. Upravljavec videonadzora mora v vsakem primeru ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki manj posega v zasebnost posameznika. Zaradi invazivnega posega v zasebnost delavca je zakonodajalec postavil stroge pogoje za vzpostavitev videonadzora znotraj delovnih prostorov.
Pred uvedbo vsakega videonadzora mora torej šola kot upravljavec najprej opredeliti, v katerih prostorih bi izvajala videonadzor, namen takega videonadzora in katere pravne dobrine bi želela z njim varovati, ob tem pa upoštevati poseg v zasebnost zaposlenih, učencev ter drugih oseb, prisotnih na nadzorovanih območjih. Nadalje bi morala šola presoditi, ali morebiti obstajajo milejša sredstva, s katerimi bi lahko zavarovala pravno dobrino, ki naj bi jo z videonadzorom ščitila.
IP pojasnjuje, da zgolj na podlagi posredovanega Pravilnika o izvajanju videonadzora v okviru nezavezujočega mnenja ne more ocenjevati, ali je šola vzpostavila videonadzor v kabinetu pedagoginje svetovalke, prav tako pa ne more ocenjevati, ali bi bil videonadzor v konkretnem primeru zakonit. Navedeno bi lahko, kot uvodoma pojasnjeno, IP ugotavljal le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. IP ob tem dodaja, da bi bil vzpostavljen videonadzor v kabinetu pedagoginje svetovalke, z vidika veljavne zakonodaje praviloma težko združljiv z zahtevami glede zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, zlasti ob upoštevanju narave prostora in zaupnosti vsebine pogovorov, ki se tam izvajajo.
Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo na smernice IP o videonadzoru, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora. Podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora so objavljene na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora.
Prav tako je Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) sprejel smernice o videonadzoru. Smernice pojasnjujejo uporabo Splošne uredbe v povezavi z obdelavo osebnih podatkov pri izvajanju videonadzora s ciljem enotne uporabe Splošne uredbe. Smernice so dostopne na spletni strani EDPB: https://www.ip-rs.si/go?u=external%3Awww.edpb.europa.eu%2Four-work-tools%2Four-documents%2Fguidelines%2Fguidelines-32019-processing-personal-data-through-video_sl.
Lepo vas pozdravljamo.
Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.
dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka
Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.