Jedro

Podružnica tuje banke (pri čemer je mišljena tako banka države članice, kot tudi države, ki ni članica), v nobenem primeru ne more uživati več pravic in drugačnega statusa, kot ga imajo podružnice banke s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju - domača banka). Status podružnice banke s sedežem v državi članici je lahko izenačen le s statusom podružnice domače banke. Podružnica domače banke pa niti po določbah ZBan, niti po določbah ZGD (ki se po 14. členu ZBan smiselno uporabljajo tudi za banke), nima statusa pravne osebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo. Tako je odločilo, ker kljub pozivu sodišča na popravo tožbe tožeča stranka, ki se je označila kot K. S. AG, Celovec, Podružnica v Sloveniji, ni popravila tožbe tako, da bi bila kot tožeča stranka sposobna biti stranka postopka.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa, oziroma spremembo tako, da se ji podeli lastnost pravdne stranke v smislu določb 76. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Brez podlage je sklepanje pritožnika, da je v obravnavani zadevi pooblastilo pooblaščencu za zastopanje dal zakoniti zastopnik podružnice in to za sodišče ni bilo sporno, če pa je pooblastilo v redu, je tudi stranka, ki ga je dala, lahko pravdna stranka, sicer bi bilo pooblastilo neveljavno in brezpredmetno. Po 567. člena ZGD mora biti za vsako podružnico imenovan en ali več zastopnikov, ki zastopajo tuje podjetje. Ker torej zastopnik podružnice zastopa tuje podjetje (ne le podružnice), je pooblastilo za zastopanje podala pristojna oseba. Sicer pa je prav v primerih, kadar gre za spor, ali je neka stranka lahko pravdna stranka, to stranko treba pripustiti k obravnavi o tem vprašanju, zato ji je zgolj v tem obsegu v pritožbenem postopku mogoče priznati sposobnost pravdne stranke, v nasprotnem primeru bi bila taki stranki odvzeta pravica do pravnega sredstva oziroma meritornega obravnavanja v pritožbenem postopku prav glede vprašanja sposobnosti biti stranka v postopku. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tudi meritorno obravnavalo, čeprav soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

V našem pravu velja numerus clavsus pravnih oseb. ZGD v 2. odstavku 31. člena izrecno odreka podružnicam lastnost pravne osebe, ko govori o podružnicah tujega podjetja, pa le tem tudi ne daje lastnosti pravne osebe (primerjaj 561. do 568. člen ZGD), kar nenazadnje ugotavlja sam pritožnik. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da pa Zakon o bančništvu kot specialen predpis (sklicujoč se na njegov 54. člen), določa, da za podružnico banke veljajo določbe tega zakona in drugih zakonov, ki veljajo za banke s sedežem na območju Republike Slovenije in da torej zakon izenačuje status podružnice tuje banke s statusom domačih bank. Ne glede na to, da se v obravnavanem primeru ne uporabljajo določbe Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan), ki govorijo o podružnicah tujih bank, pač pa tiste določbe, ki govorijo o podružnicah bank držav članic Evropskih skupnosti (primerjaj 1. in 2. odstavek 13. člena ZBan), kajti matična banka pritožnika ima sedež v Avstriji kot državi članici, pa je pripomniti, da v nobenem primeru tuji pravni subjekti ne morejo uživati drugačnega statusa in več pravic, kot jih imajo v našem pravnem redu (katerega del je tudi pravo EU), domači pravni subjekti, saj bi drugačno stališče pomenilo diskriminiranje slednjih. Drugače povedano: podružnica tuje banke (pri čemer je mišljena tako banka države članice, kot tudi države, ki ni članica), v nobenem primeru ne more uživati več pravic in drugačnega statusa, kot ga imajo podružnice banke s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju - domača banka). Status podružnice banke s sedežem v državi članici je lahko izenačen le s statusom podružnice domače banke. Podružnica domače banke pa niti po določbah ZBan, niti po določbah ZGD (ki se po 14. členu ZBan smiselno uporabljajo tudi za banke), nima statusa pravne osebe.

Sicer pa podružnica po 564. členu ZGD nastopa v imenu in za račun tujega podjetja oziroma banke, torej ne samostojno v svojem imenu in za svoj račun in ne kot samostojna pravna oseba, saj prek podružnic opravlja pridobitno dejavnost tuje podjetje (561. člen ZGD). Glede na to, da je podružnica zgolj organizacijska enota matičnega podjetja, je tudi premoženje, ki ga ustvari na trgu, to premoženje matičnega podjetja. Na pravno nesamostojnost podružnice pa kaže tudi dejstvo, da s prenehanjem matičnega podjetja preneha tudi njena podružnica, torej glede obstoja nujno deli usodo matičnega podjetja. Čim torej v pravnem prometu podružnica nastopa v imenu in za račun matičnega podjetja, je le to lahko nosilec pravic in obveznosti in torej le to lahko stranka v pravdnem postopku.

Na drugačno presojo ne morejo vplivati niti sklicevanje pritožnika na ZBan in sklep Banke Slovnije o objavi povzetka revidiranega letnega poročila in drugih podatkov za podružnice banke držav članic, niti dejstvo, da je pritožnik član Gospodarske zbornice Slovenije in da je davčni zavezanec, kajti na določenih pravnih področjih lahko zakonodaja nalaga dolžnosti tudi nekaterim oblikam organiziranja, ki nimajo pravne osebnosti (dr. Verica Trstenjak - Pravne osebe - stran 69).

Na zakonsko določeno pravno osebnost podružnice banke pa ni mogoče sklepati niti iz dejstva, da ZBan v 56. člen izrecno določa le, da predstavništvo tuje banke ni pravna oseba, torej podružnica banke pravne osebe je. Ker ZGD, ki se kot rečeno smiselno uporablja tudi za banke, izrecno določa, da podružnica ni pravna oseba, take določbe pa ZGD za predstavništva nima, je logično, da je status predstavništev bank ZBan posebej uredil. Neutemeljeno pa je tudi sklicevanje na ureditev statusa podružnic v Zakonu o bankah in hranilnicah, ker navedeni zakon ne velja več in je bil derogiran z Zakonom o bančništvu.

Iz vsega povedanega izhaja, da pritožnica nima statusa pravne osebe, zato tudi ne more biti pravdna stranka v predmetnem pravdnem postopku (1. odstavek 76. člen ZPP).

Nesprejemljivo pa je tudi stališče pritožnika, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 3. odstavka 76. člena ZPP za priznanje sposobnosti pritožniku, biti stranka v tem postopku, ker ima svoj bančni račun, premično premoženje in terjatve. Takega predloga v prvostopenskem postopku pritožnik niti ni podal, poleg tega pa je določba 3. odstavka 76. člena ZPP le izjema od splošnega pravila oziroma opredelitve oseb, ki so lahko pravdna stranka (1. odstavka 76. člena ZPP). Navedeno izjemo pa je treba obravnavati restriktivno in priznati lastnost stranke v postopku le tistim oblikam združevanja ljudi in premoženja, ki jim pravni red sicer ne priznava lastnosti pravne osebe, brez priznanja lastnosti stranke pa svojih pravic ne bi mogle uspešno uveljavljati v sodnem postopku. Za tak primer pri podružnicah ne gre, saj njihove pravice v sodnem postopku lahko učinkovito uveljavlja matično podjetje, v obravnavani zadevi torej matična banka (primerjaj Pravdni postopek - zakon s komentarjem, GV Založba 2005, prva knjiga, stran 321).

Na drugačno presojo ne more vplivati niti pritožbena trditev, da je bila pritožniku v drugih sodnih postopkih priznana lastnost stranke v postopku, saj je v zemljiški knjigi vknjižen kot hipotekarni upnik. Glede presoje lastnosti biti stranka pravdnega postopka, namreč sodišče v konkretni zadevi ni vezano na odločitve sodišč v drugih sodnih postopkih.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa ob reševanju pritožbe ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je torej izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).