Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz vsebine tožnikove vloge z dne 2. 6. 2017 izhaja, da tožnik predlaga, da se zadeva vrne v prejšnje stanje tako, da bi obdržal status redno zaposlenega pri toženki. Obenem tudi navaja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 21. 2. 2017, vendar sodnega varstva v 30 dneh ni uveljavljal, ker je smatral, da je njegov zagovor v zvezi z očitanimi razlogi nesposobnosti ustrezen. Glede na navedeno vsebino tožnikove vloge izhaja, da želi doseči razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav sodnega varstva ni uveljavljal v 30-dnevnem zakonskem roku. Torej je tožnik podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev tožbe, s katero bi lahko izpodbijal zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tak predlog bi tožnik lahko podal v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za vložitev tožbe (drugi odstavek 117. člena ZPP). Glede na tožnikovo navedbo, da tožbe ni vložil, ker je mislil, da bo njegov zagovor v postopku podaje odpovedi zadoščal, je rok za podajo vrnitve v prejšnje stanje potekel najkasneje z vročitvijo odpovedi. Zato je potrebno šteti, da je tožnik zamudil rok za podajo predloga in se njegov predlog šteje za nedovoljenega (118. člen ZPP) in ga je potrebno zavreči.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo tožnika z dne 2. 6. 2017. 2. Zoper navedeni sklep je tožnik pravočasno vložil pritožbo. V njej navaja, da izpodbija izrek sklepa prvostopnega sodišča, medtem ko se z obrazložitvijo v celoti strinja. Izjavlja, da zaradi nepoznavanja ZPP ni zadostil zahtevam za pojasnitev njegove vloge z dne 2. 6. 2017 in dopolnitve z dne 14. 6. 2017. V nadaljevanju svojo vlogo označuje kot tožbo, določa Agencijo A., B., C., kot toženko in pojasnjuje, da mu je toženka podala nezakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje želi ohraniti zaposlitev pri delodajalcu.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno, deloma pa nepravilno uporabljeno materialno pravo, kar pa na odločitev ni vplivalo.
5. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik 2. 6. 2017 po elektronski pošti poslal sodišču prve stopnje vlogo z dne 2. 6. 2017 z naslovom "vrnitev v prejšnje stanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi", po pregledu katere je sodišče ugotovilo, da je le-ta nejasna in nima vseh sestavin vloge, kot je to določeno v drugem odstavku 105. člena ZPP, da bi se lahko obravnavala. Zato je 8. 6. 2017 izdalo sklep in vložniku (tožniku) naložilo, da v osmih dneh svojo vlogo popravi in dopolni tako, da pojasni, ali navedena vloga predstavlja predlog za vrnitev v prejšnje stanje ali tožbo, da vlogo označi kot tožbo, v kolikor predstavlja tožbo, da opredeli tožečo in toženo stranko, postavi določen tožbeni zahtevek ter dopolni navedbe, na katere opira tožbeni zahtevek, tako popravljeno in dopolnjeno vlogo pa predloži sodišču v dveh izvodih. Obenem je vložnika tudi opozorilo na možnost vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 6. Iz vročilnice izhaja, da je tožnik navedeni sklep prejel 12. 6. 2017, 14. 6. 2017 pa je sodišču dostavil pojasnitev oziroma dopolnitev svoje vloge. V tej dopolnitvi je pojasnil, da gre pri vlogi z dne 2. 6. 2017 za predlog za vrnitev v prejšnje stanje in da ne bo vlagal tožbenega zahtevka. Navedel je tudi svoje ime kot tožeče stranke in firmo oziroma naziv ter naslov tožene stranke.
7. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP, češ da tožnik svoje vloge z dne 2. 6. 2017 ni ustrezno popravil ali dopolnil, saj je ni označil kot tožbe in ni postavil določenega tožbenega zahtevka, o čemer bi sodišče lahko odločalo. Vendar je takšna utemeljitev materialnopravno zmotna. Tožnik se je namreč v celoti držal navodil, ki mu jih je sodišče prve stopnje dalo v sklepu z dne 8. 6. 2017. Tako je npr. pojasnil, da njegova vloga predstavlja predlog za vrnitev v prejšnje stanje, opredelil je tudi tožečo in toženo stranko. Izrecno je tudi navedel, da tožbenega zahtevka ne bo uveljavljal. Tako mu ni mogoče očitati, da v odrejenem 8-dnevnem roku vloge ni ustrezno popravil oziroma dopolnil, še manj, da je ni označil kot tožbe. Res je sicer, da ni postavil določenega predloga (v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje), o katerem bi sodišče lahko odločalo. Pa tudi sicer v konkretnem primeru o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče odločati brez predhodno vložene tožbe (kar je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi zapisalo). Toda to pomeni, da je vlogo tožnika potrebno zavreči zato, ker je predlog za vrnitev v prejšnje stanje prepozen, formalno pomanjkljiv ali nedopusten.
8. Iz vsebine tožnikove vloge z dne 2. 6. 2017 izhaja, da tožnik predlaga, da se zadeva vrne v prejšnje stanje tako, da bi obdržal status redno zaposlenega pri toženki. Obenem tudi navaja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 21. 2. 2017, vendar sodnega varstva v 30 dneh ni uveljavljal, ker je smatral, da je njegov zagovor v zvezi z očitanimi razlogi nesposobnosti ustrezen.
Glede na navedeno vsebino tožnikove vloge izhaja, da želi doseči razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav sodnega varstva ni uveljavljal v 30-dnevnem zakonskem roku. Torej je tožnik podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev tožbe, s katero bi lahko izpodbijal zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tak predlog bi tožnik lahko podal v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok za vložitev tožbe (drugi odstavek 117. člena ZPP). Glede na tožnikovo navedbo, da tožbe ni vložil, ker je mislil, da bo njegov zagovor v postopku podaje odpovedi zadoščal, je rok za podajo vrnitve v prejšnje stanje potekel najkasneje z vročitvijo odpovedi. Zato je potrebno šteti, da je tožnik zamudil rok za podajo predloga in se njegov predlog šteje za nedovoljenega (118. člen ZPP) in ga je potrebno zavreči. 9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.