Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnika sta v letu 2006 kot potrošnika s prvo toženo banko sklenila hipotekarno kreditno pogodbo z valutno klavzulo v švicarskih frankih (CHF): za dolgoročni stanovanjski kredit v znesku, ki je na dan izplačila preračunan v EUR znašal 175.521,67 EUR z rokom vračila v 360 mesečnih anuitetah.

2.Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost sporne kreditne pogodbe in vseh relevantnih notarskih zapisov ter neveljavnost vknjižene hipoteke, ki jo je izbrisalo. Prvi toženki je naložilo, da prvemu tožniku plača 5.395,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zamudne obresti je priznalo glede na datume posameznih preplačil.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo prve toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Prva toženka je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev sledečih vprašanj:

"- Kaj vsebuje oziroma zapolnjuje standard povprečnega potrošnika oziroma kaj pomeni, da je potrošnik normalno obveščen, razumen, razumno pozoren in preudaren?

- Kakšna je zahtevana skrbnost osebe, ki pri sklepanju pogodbe nastopa v vlogi potrošnika?

- Ali lahko povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, že na podlagi opozorila, iz katerega izhaja vsebina iz 9. točke prvega odstavka 7. člena ZPotK, sklepa, ne le da se valutni tečaj lahko spremeni in da to vpliva na velikost obrokov, ampak da se lahko spremeni tudi v obsegu, ki ni neznaten, torej da ima nihanje tečaja lahko tudi "znaten" učinek na njegove finančne obveznosti, ki je lahko zanj pozitiven (znižanje tečaja CHF) ali negativen (zvišanje tečaja CHF)?

- Ali drži, da posamezne okoliščine, ki so obstajale v času sklepanja kreditne pogodbe v tuji valuti (npr. dejstvo, da banka določenih produktov ni favorizirala, da produkta ni ponujal kot varnega, da je oceno o ugodnosti kredita oblikoval sam potrošnik), niso relevantne za presojo, ali je banka na podlagi določil ZVPot opravila pojasnilno dolžnost nasproti potrošniku in ali njihovo neupoštevanje predstavlja absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev temeljnih procesnih jamstev iz 14. in 22. člena Ustave?

- Ali prisotnost notarja oziroma sklepanje kreditne pogodbe v tuji valuti v obliki notarskega zapisa predstavlja okoliščino, ki jo je potrebno upoštevati pri presoji izpolnitve pojasnilne dolžnosti skladno z ZVPot?

- Kako lahko podjetje pri sklepanju pogodb s potrošniki preveri, ali je potrošnik v ustrezni meri ponotranjil informacije, ki jih je posredovalo podjetje, na način, da je sposoben oblikovati oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic sklenjene pogodbe?

- Kako podjetje seznanjenost z valutnim tveganjem, ki ga potrošniku predstavi v okviru pojasnilne dolžnosti skladno z ZVPot in ZPotK razlikuje od morebitnih preoptimističnih pričakovanj potrošnika, da se tečaj ne bo spremenil ali se bo spremenil v njegovo korist?

- Ali je bila presoja Višjega sodišča v Mariboru, da neopravljena pojasnilna dolžnost vodi v nepoštenost pogodbenega pogoja na podlagi 4. točke prvega odstavka 24. člena ZVPot, materialnopravno pravilna?

- Katere okoliščine bi lahko vplivale na to, da pri kreditih, vezanih na tujo valuto, ob neustrezno opravljeni pojasnilni dolžnosti ne bi bil izpolnjen pogoj za to, da kreditna pogodba vsebuje nepošten pogodbeni pogoj iz 24. člena ZVPot?

- Kdaj prične teči zastaralni rok za kondikcijske terjatve iz 87. člena OZ v primeru, da gre za kondikcijske zahtevke, ki nastanejo kot posledica ničnosti na podlagi ugotovitve nepoštenosti iz drugega odstavka 23. člena ZVPot?

- Ali je Višje sodišče v Mariboru pravilno uporabilo določbo 87. člena OZ, ko je izključilo uporabo 193. in 198. člena OZ, ko je presojalo kondikcijske zahtevke pri vračanju na podlagi nične pogodbe zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja med banko in potrošnikom?

- Ali je Višje sodišče v Mariboru pravilno razlagalo vsebino 87. člena OZ na način, da se pri uporabi pravil vračanja strožje obravnava eno izmed strank nične pogodbe zgolj iz razloga, ker na nasprotni strani nastopa potrošnik?

- Ali je Višje sodišče v Mariboru pravilno tolmačilo določbo 87. člena OZ in pravila vračanja na način, da se izključi uporaba določila prvega odstavka 87. člena OZ v delu, v katerem je predvideno ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, če gre za koristi, ki bi moral pripadati podjetju, če na drugi strani nastopa potrošnik?

- Ali je bila presoja Višjega sodišča v Mariboru, s katero je potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Murski Soboti, da je revidentka na podlagi pravil kondikcije dolžna tožeči stranki vrniti preplačan del kredita, materialnopravno pravilna?"

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizijo dopusti zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz navedene določbe niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).