Jedro

Stranka ne more uspeti z obnovo carinskega postopka (1. tč. 249. čl. ZUP), če je iz listin, ki so bile predložene k uvozni carinski deklaraciji, razvidno, da bi morale biti napake blaga (uvoženega starega avtomobila) stranki že tedaj znane, pa ob dejanskem ugotavljanju vrednosti blaga (252/2 čl. CZ) po carinskih delavcih, na zapisnik ni vložila ugovora zaradi ugotovljene vrednosti in kakovosti blaga (263. čl. CZ).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo carinarnice z dne 24.12.1993, s katero je carinarnica zavrnila predlog tožnika za obnovo postopka carinjenja blaga po uvozni carinski deklaraciji (UCD), Carinske izpostave (CI) z dne 18.8.1993, s katero je bil ocarinjen osebni avtomobil, s carinsko osnovo 1.682.361,00 SIT. Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da je bil ob prevzemu avtomobila opravljen kvalitativni pregled, ki izključuje vsako jamčevanje. Na računu je poleg tega napisano, da je avto potreben popravila. To pomeni, da je moralo biti stranki ob carinjenju znano stanje avtomobila, ki ga je uvažala, in bi zato za upoštevanje njegovih napak morala po predpisanem postopku poskrbeti tedaj (2. odstavka 250. člena zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Pri pregledu uvoženega avtomobila so carinski delavci odkrili, da v deklaraciji prijavljena vrednost (18.700,00 DEM) ni ustrezala stanju avtomobila, zato so v skladu z 2. odstavka 262. člena carinskega zakona (CZ) z zapisnikom ugotovili njegovo dejansko vrednost (24.000,00 DEM). Tožnik je imel do dviga blaga s carinarnice po 263. člena CZ pravico vložiti zoper ta zapisnik ugovor, v katerem bi moral navesti napake avtomobila, ki opravičujejo njegovo nižjo vrednost, vendar tega ni storil. Tožnikovo sklicevanje, da, kot carinskega postopka nevešč, ni bil poučen o pravici ugovora, je neutemeljeno, saj je iz carinske dokumentacije razvidno, da je v njegovem imenu ob carinjenju blaga nastopal v carinskem postopku izveden špediter mednarodne špedicije, ki je z žigom in podpisom potrdil ugotovitev carinarnice in vložil novo uvozno carinsko deklaracijo, v katero je vpisal z zapisnikom ugotovljeno vrednost avtomobila. Tožena stranka še dodaja, da je v obnovljenem postopku res prišlo do kršitve 3. odstavka 143 člena ZUP, ki pomeni konkretizacijo načela zaslišanja stranke iz 8. člena istega zakona, ker tožniku ni bila dana možnost, da se seznani z izjavo carinskega delavca in se do nje opredeli, vendar v tem primeru že na vse prej navedeno, izjava carinskega delavca nima vpliva na odločitev o stvari, zato ta opustitev v upravnem postopku ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka. Zahteva stranke v pritožbi, da tožena stranka razveljavi UCD CI po nadzorstveni pravici, ker naj bi bil z njo očitno prekršen materialni zakon, je pravno neutemeljena, saj po določbi 2. odstavka 264. člena ZUP stranka ni legitimirana za zahtevo o uporabi tega pravnega sredstva. Pa tudi sicer za razveljavitev deklaracije po nadzorstveni pravici ni nikakršnih razlogov.

Tožnik v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke iz razlogov 1. in 3. točke 10. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Trditev tožene stranke, da ni izrabil pravice do ugovora po 263. členu CZ, je zgrešena. O težavah s porabo olja in "trokiranjem" se je pogovarjal s carinskim delavcem. Da je motor vozila dotrajan, se je pokazalo šele po carinjenju, kar nesporno dokazujejo računi o generalnem popravilu motorja. Zato je trditev tožene stranke, da po svoji krivdi ni navedel okoliščin že v postopku carinjenja, neutemeljena. Povedal je cariniku tisto, kar je zaznal na vožnji iz Nemčije do carinarnice. Da je motor do kraja iztrošen, pa ni mogel vedeti. Tožena stranka ni opravila dokazne ocene listin, ki jih je priložil k predlogu za obnovo postopka carinjenja. V postopku so bile kršene tudi določbe 5., 7., 8., 142 in 143. člena ZUP, ker tožena stranka v obnovljenem postopku ni zaslišala mehanika, ki je motor popravil, po potrebi pa tudi izvedenca strojne stroke, kdaj so nastale okoliščine, zaradi katerih je motor popolnoma odpovedal in zakaj se je to zgodilo. Tudi mu ni bila dana možnost, da se seznani z rezultati dokazovanja v obnovljenem postopku carinjenja. Iztrošenost motorja je obstajala že ob carinskem pregledu, vendar pa ni bila znana niti carinarnici niti njemu, ker, dokler ni bil motor razstavljen, ni bila zaznavna. Če pa bi bilo takšno stanje blaga znano že ob carinjenju, bi zagotovo to carinarnica upoštevala in zaradi uničenosti motorja določila nižjo carinsko osnovo. Po 273. členu CZ je dopustna uporaba izrednih pravnih sredstev, ne glede na to, ali je bil v postopku carinjenja vložen ugovor po 263 členu CZ. Tudi trditev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da ni razlogov za razveljavitev uvozne carinske deklaracije po nadzorstveni pravici ni pravilna. Carinski organ je očitno kršil 34. člen in 1. odstavek 41. člena CZ. V določbi 34. člena CZ je natančno navedeno, kdaj se cena blaga šteje za transakcijsko vrednost. Niti carinski zakon niti noben drug predpis ne določa, da cena ni transakcijska, "če je izven normalnih toleranc glede na odstopanje cene po katalogu", kot to navaja zapisnik Carinarnice z dne 18.8.1993. Carinarnica je zaradi vidnih napak na vozilu določila poškodovanost kar pavšalno, brez navedbe potrebnih postavk za ocenitev škode in odstotka poškodovanosti, kar je tudi očitna kršitev materialnega zakona (2. odstavek 44. člena CZ). Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača vse tožbene navedbe iz razlogov, ki jih je navedla že v izpodbijani odločbi. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Iz listin in podatkov, zbranih v upravnih spisih, je sodišče presodilo, da je tožena stranka v obnovi carinskega postopka po 1. točki 1. odstavka 249. člena ZUP ravnala v skladu s pravili postopka in pri tem sodišče tudi ne dvomi, da je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje, in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja tudi pravilno sklepala in skladno s tem tudi pravilno uporabila določbe CZ. S tožbeno trditvijo, da je zgrešena navedba tožene stranke, da tožnik v postopku ni izrabil pravice do ugovora po 263. členu CZ, se sodišče ne strinja. V carinskem postopku se uporabljajo določbe ZUP, če ni v CZ drugače določeno (58. člen). Po 2. odstavku 250. člena ZUP sme stranka zaradi okoliščin iz 1. točke 249. člena tega zakona (po tej točki je bil podan predlog za obnovo postopka) predlagati obnovo postopka le, če v prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo postopka. Tako kot je to ugotovila že tožena stranka v izpodbijani odločbi, je iz računa o nakupu avtomobila, ki je predmet postopka, razvidno, da je bil opravljen kvalitativni pregled, ki izključuje vsako jamčevanje, poleg tega pa je na računu tudi pripisano, da je avto potreben popravila, kar kaže, da je bil tožnik seznanjen s stanjem avtomobila, ki ga je uvažal in je zato imel v skladu z 263. členom CZ možnost, da bi pri carinarnici, preden je izpolnil novo UCD in preden je avtomobil dvignil, vložil zoper zapisnik ugovor. V stvari ni sporno, da tožnik takega ugovora ni vložil. Glede na navedeno je zato neutemeljena tudi tožbena navedba, da so bile v postopku kršene določbe 5., 7., 8., 142. in 143. člena ZUP, ker tožena stranka v obnovljenem postopku ni zaslišala mehanika, ki je motor popravil, po potrebi pa tudi izvedenca strojne stroke, kdaj so nastale okoliščine, zaradi katerih je motor popolnoma odpovedal, ter da tožena stranka ni opravila dokazne ocene listin, ki jih je tožnik priložil k predlogu za obnovo postopka carinjenja. Glede na že vse navedeno (tožnik ni ugovarjal ugotovitvi carinarnice glede kakovosti in vrednosti blaga), dokazi, na katere se tožnik sklicuje, v tem primeru nimajo vpliva na odločitev o stvari. Prav tako je neutemeljena tudi trditev tožnika, da je po 273. členu CZ dopustna uporaba izrednih pravnih sredstev iz ZUP, ne glede na to, ali je bil v postopku carinjenja vložen ugovor po 263. členu CZ, ali pa ni bil. Res je, da je uporaba izrednih pravnih sredstev dovoljena in carinski upravni organ je tožniku to možnost tudi dopustil, saj predloga za obnovo postopka ni zavrgel. Vendar je v obnovljenem postopku pravilno ugotovil, da je bil tožnik že v prejšnjem postopku seznanjen z okoliščino, ki jo uveljavlja v obnovljenem postopku, in ker v rednem postopku ni izkoristil pravice do ugovora, ki mu jo daje CZ v 263. členu, te okoliščine ne more uspešno uveljaviti v obnovljenem postopku. V zvezi s tožbeno navedbo, ki se nanaša na razveljavitev uvozne carinske deklaracije CI po nadzorstveni pravici, pa se sodišče v izogib ponavljanju, pridružuje mnenju tožene stranke v izpodbijani odločbi.

Ker je tožba neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je enako kot ZUP in CZ smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).