Jedro

Popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks je določena v drugem odstavku 12. člena ZST-1, po katerem mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju oziroma mora biti takšna izjava vsebovana v samem predlogu. V Pravilniku je sicer določena vsebina in oblika obrazca izjave o premoženjskem stanju, vendar pa to še ne pomeni, da je predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kateremu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, nepopoln. Navedeni obrazec namreč le omogoča enostavnejšo podajo izjave o premoženjskem stanju in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostiti plačila sodnih taks tako za stranke kot za sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, z obrazložitvijo, da dolžnik predloga v določenem 8 dnevnem roku ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo.

Zoper sklep je pravočasno vložila laično pritožbo dolžnica. Navajala je, da jo je sodišče s sklepom z dne 9. 1. 2009 pozvalo, naj predloži dokazila, potrebna za presojo predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Ker obrazec ZST-1 ni bil dosegljiv niti na sodiščih, niti v Državni založbi, je v določenem roku predložila dokazila, in sicer obrazec Davčne Uprave RS o premoženjskem stanju, ki je tudi verodostojna listina. Dne 18. 2. 2009 se je seznanila, da je obrazec ZST-1 dosegljiv na spletni strani Ministrstva za pravosodje, zato ga pravočasno dostavlja. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Pritožba je bila pravilno vročena upniku, vendar ta nanjo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da izpodbijani sklep ni pravilen.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika z dne 1. 12. 2008 izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnica dne 24. 12. 2008 vložila ugovor in hkrati tudi prošnjo za oprostitev plačila sodne takse, v kateri je navedla, da je samska oseba, brezposelna, materialno ogrožena oziroma šibkega premoženjskega stanja, brez kakršnihkoli dohodkov; v dokaz teh navedb pa je priložila potrdilo o brezposelnosti.

Ker je sodišče prve stopnje štelo, da je dolžničin predlog za oprostitev plačila sodne takse nepopoln oziroma da njena vloga ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, je dolžnico s sklepom z dne 9. 1. 2009 pozvalo, da mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa dopolniti predlog za oprostitev plačila sodnih taks tako, da predloži izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1, sicer bo sodišče predlog za oprostitev plačila sodnih taks v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo. Dolžnica je na citirani pozivni sklep pravočasno reagirala, in sicer tako, da je sodišču ponovno poslala izjavo, v kateri je navedla, da je samska oseba in da ne razpolaga s premoženjem, kar naj bi bilo razvidno iz obrazca, ki ga je priložila izjavi. Priložila pa je Potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in priznanih oprostitvah ter olajšavah zavezanca po stanju na dan 30. 6. 2007. Sodišče prve stopnje pa je kljub temu z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrže, z obrazložitvijo, da dolžnik predloga v določenem 8 dnevnem roku ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo.

Postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks predpisuje 12. člen Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008, v nadaljevanju ZST-1). Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke. Ta mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (v nadaljevanju: izjava o premoženjskem stanju), ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Po tretjem odstavku 12. člena ZST-1 izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini, pri čemer je podrobnejša vsebina izjave o premoženjskem stanju in oblika obrazca, na katerem se izpolni izjava, predpisana v Pravilniku o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/2008, v nadaljevanju: Pravilnik).

Popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks je določena v drugem odstavku 12. člena ZST-1, po katerem mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju oziroma mora biti takšna izjava vsebovana v samem predlogu. V Pravilniku je sicer določena vsebina in oblika obrazca izjave o premoženjskem stanju, vendar pa to še ne pomeni, da je predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kateremu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, nepopoln. Navedeni obrazec namreč le omogoča enostavnejšo podajo izjave o premoženjskem stanju in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostiti plačila sodnih taks tako za stranke kot za sodišče. Že zakon sam v 12. členu ZST-1 določa bistvo vsebine izjave o premoženjskem stanju. Sodišče pa mora pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev skrbno presoditi vse okoliščine primera (četrti odstavek 11. člena ZST-1). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno, torej v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju, četudi ta izjava ni predložena na obrazcu ZST-1. Če stranka v predlogu (in v morebitni dopolnitvi predloga) opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker je ni predložila na predpisanem obrazcu, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati. Če namreč sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri. V ta namen pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc. Če pa sodišče samo ne more pridobiti podatkov, s katerimi bi preverilo resničnost navedb stranke v izjavi o premoženjskem stanju, jih mora predložiti stranka. Sodišče lahko o premoženjskem stanju stranke in njenih družinskih članov zasliši tudi nasprotno stranko (kar vse je določeno v četrtem odstavku 12. člena ZST-1).

Iz navedenega sledi, da je izpodbijani sklep nepravilen. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč sodišča prve stopnje je dejansko stanje ostalo neugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ že iz tega razloga pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V njem naj sodišče prve stopnje oceni celotno procesno gradivo v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in njegovo dopolnitvijo ter o njem vsebinsko odloči, za svojo odločitev pa navede jasne razloge.