Jedro

V zvezi z oškodovančevo zaposlitvijo na Okrajnem sodišču v Celju je treba upoštevati kratkotrajnost in časovno odmaknjenost zaposlitve ter dejstvo, da je bil oškodovanec zaposlen na sodišču, ki ni stvarno pristojno za obravnavano zadevo.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Pred Okrožnim sodiščem v Celju je v teku kazenski postopek zoper obdolženega D. K. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2. Okrožno sodišče v Celju je dne 18. 11. 2016 prejelo predlog zagovornika obdolženega Keka za prenos krajevne pristojnosti. Zagovornik ocenjuje, da so v obravnavani zadevi podane tehtne okoliščine, ki vzbujajo dvom v videz nepristranskosti Okrožnega sodišča v Celju. Navaja, da je bil oškodovanec A. D. v letu 2012 zaposlen na Okrajnem sodišču v Celju, ki je organizacijska enota Okrožnega sodišča v Celju, sodišči pa imata tudi skupno sodno upravo. Oškodovanec je bil pri opravljanju dela v stiku tako s sodniki kot z drugimi zaposlenimi na okrajnem sodišču. Po navedbah zagovornika so sodniki, ki sodniško službo opravljajo na okrajnem sodišču, skladno z letnim razporedom razporejeni tudi na okrožno sodišče. Zagovornik še navaja, da je bil v obravnavani zadevi tekom preiskave izločen okrožni sodnik D. B. Predlaga, da se obravnavani kazenski postopek nadaljuje pred drugim stvarno pristojnim sodiščem.

3. Vrhovno sodišče je zagovornikov predlog za prenos krajevne pristojnosti prejelo dne 7. 12. 2016. B.

4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.

5. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (URS) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu navedene okoliščine ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je v zvezi z oškodovančevo zaposlitvijo na Okrajnem sodišču v Celju potrebno upoštevati kratkotrajnost in časovno odmaknjenost zaposlitve ter dejstvo, da je bil oškodovanec zaposlen na sodišču, ki ni stvarno pristojno za obravnavano zadevo. Iz predloga ni razvidno, zakaj bi bila z vidika prenosa krajevne pristojnosti relevantna izločitev okrožnega sodnika D. B., sicer predsednika Okrajnega sodišča v Celju. Prenosa pristojnosti prav tako ne utemeljuje v četrtem odstavku 71. člena Zakona o sodiščih (ZS) predvidena možnost, da predsednik Okrožnega sodišča v Celju sodnike, ki sodniško službo opravljajo na Okrajnem sodišču v Celju, (lahko) razporedi tudi na Okrožno sodišče v Celju.

C.

8. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnega pravila, po katerem je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušano (prvi odstavek 26. člena ZKP). V predlogu navedene okoliščine po oceni Vrhovnega sodišča take izjeme ne upravičujejo, zato je predlog obdolženčevega zagovornika za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.