Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Denarna kazen je izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz začasne odredbe, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam - v konkretnem primeru v zagotovitvi z začasno odredbo urejenih osebnih stikov otroka. Kot posredna prisila naj kazen vpliva na voljo in ravnanje dolžnika, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet zavarovanja.
Že samo enkratna zamuda, pri predaji otroka na stik, tako kot preprečitev stika, lahko predstavlja kršitev začasne odredbe, ki opravičuje izrek denarne kazni; ni pa to samo po sebi umevno. Kadar je (zamudo ali) odsotnost stika treba pripisati življenjsko logičnim in možnim nepredvidenim okoliščinam, ne pa poskusu preprečevanja stika, denarno kaznovanje ni na mestu.
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se ugovor dolžnice zoper sklep I Z 11/2022-41 s 27. 5. 2022 zavrne in sklep potrdi.
II. Dolžnica mora upniku v 8 dneh povrniti 131,02 EUR stroškov pritožbenega postopka.
1. Udeleženca postopka sta razvezana starša petletnega A. Po razhodu družinske skupnosti med njima pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče več postopkov. V zadevi II N 22/2022 sodišče obravnava predlog za prepis A. v drug vrtec, v zadevi II N 491/2022 postopek za zaupanje v vzgojo in varstvo, ureditev stikov ter določitev preživnine, v zadevi V N 180/2022 pa je tekel postopek po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).
2. V tem postopku (I Z 11/2022) je predlagatelj dosegel ureditev stikov. S sklepom z 29. 4. 2022 je namreč sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, po kateri (po nekajmesečni prekinitvi) stiki predlagatelja s sinom potekajo izključno vsak torek od 13.30 do 14.30 pod nadzorom strokovnega delavca in v prostorih Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD).
3. S sklepom s 27. 5. 2022 je sodišče prve stopnje zaradi kršitve takšne začasne odredbe dolžnici izreklo 500 EUR denarne kazni, ki jo mora plačati v 15 dneh, sicer bo izterjana po uradni dolžnosti. Za primer nadaljnjih kršitev je izreklo novo denarno kazen v višini 1.000 EUR.
4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnice in sklep o denarni kazni razveljavilo.
5. Zoper tak sklep se pritožuje predlagatelj, ki smiselno predlaga spremembo sklepa. Pojasnjuje, da si je nasprotna udeleženka začela za stike prizadevati šele po izreku denarne kazni, ta je torej dosegla svoj namen. Po tistem se je 2. 6. 2022 izvedel stik, ki je odpadel 31. 5. 2022. Za službeno obveznost je mati gotovo vedela prej, saj je bila vnaprej načrtovana. Ob dogovoru o terminih stikov na CSD tega namenoma ni povedala. A. bi lahko na stik pripeljal tudi kdo drug – A. dedek ali babica, brat ali dolžničina sestra. CSD je materi ponudil, da dečka na stik pripelje službeni taksi CSD, a tega ni želela. Opozarja še, da ima s sinom stik le eno uro na teden, pred izdajo začasne odredbe pa stiki kar pet mesecev niso tekli.
6. Dolžnica predlaga zavrnitev pritožbe, ki jo vidi kot nekonstruktivno in nesmiselno preganjanje. V zvezi s stiki je bila skrbna in takoj predlagala njihovo drugačno ureditev. Če bi stik resnično želela onemogočiti, bi na dan stika z dečkom lepo sedela doma, se ne odzivala na telefon in elektronsko pošto, počakala, da stik mine in se delala, da ni bil predviden. Navaja, da je njen cilj kmalu urediti medsebojna družinska razmerja in z nepotrebnimi pritožbami in obremenjevanjem sodišča bo tak cilj še zelo odmaknjen.
7. Pritožba je utemeljena.
8. V skladu z 2. odstavkom 141. člena Družinskega zakonika (DZ) mora vsaka oseba, h kateri je otrok nameščen, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike. Denarna kazen je izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz začasne odredbe, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam1 - v konkretnem primeru v zagotovitvi z začasno odredbo urejenih osebnih stikov otroka. Kot posredna prisila naj kazen vpliva na voljo in ravnanje dolžnika, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet zavarovanja.2
9. Že samo enkratna3 zamuda4, pri predaji otroka na stik, tako kot preprečitev stika, lahko predstavlja kršitev začasne odredbe, ki opravičuje izrek denarne kazni; ni pa to samo po sebi umevno. Kadar je (zamudo ali) odsotnost stika treba pripisati življenjsko logičnim in možnim nepredvidenim okoliščinam, ne pa poskusu preprečevanja stika, denarno kaznovanje ni na mestu.5
10. V primeru dveh neizvedenih stikov pritožnika s petletnim sinom po ugotovitvah sodišča prve stopnje v sklepu s 27. 5. 2022 ni šlo za nepredvidene življenjske okoliščine, ki se jim nasprotna udeleženka ne bi mogla izogniti, ampak za samovoljo in kršitev začasne odredbe. Ugotovitve v izpodbijanem sklepu gornjega ne omajejo. Okoliščina, da je bil eden od izpadlih stikov po izdaji sklepa s 27. 5. 2022 nadomeščen, ugotovitve, da ni šlo za nepredvidene življenjske okoliščine, ki se jim nasprotna udeleženka ne bi mogla izogniti, ne spremeni in ne more spremeniti. Poleg tega je ostal nerealiziran drugi od odpadlih stikov. Ob ponudbi CSD, da lahko za prihod dečka na stike poskrbi njihovo vozilo, in ob tem, ko mati ne pojasni, zakaj in kako naj bi bilo to v otrokovo škodo6, se stališče, da je treba razumeti materin položaj, ki po razpadu zakonske zveze težko pluje med zahtevami CSD, službo in potrebami otroka, ki jih želi zadovoljiti, pokaže kot zgrešeno.
11. Izhajati je treba iz drugačne predpostavke – sodišče je začasno odredbo o stikih izdalo, ker je bil deček zaradi odsotnosti stikov ogrožen. Neizvedba kar dveh stikov (posebej po predhodni večmesečni prekinitvi) nedvomno predstavlja njeno kršitev, ki je v dečkovo škodo. Okoliščine na materini strani7 niso bile niti nepredvidene niti nepredvidljive in jih je bilo mogoče enostavno odvrniti s (ponujeno) drugačno organizacijo prevoza na stik, pa je vseeno prišlo do dvakratnega izostanka stika. Očitno je, da le posredna prisila za dosego namena ni zadoščala. Odločitev sodišča prve stopnje v sklepu s 27. 5. 2022 je bila torej materialno pravno povsem pravilna, njegova kasnejša razveljavitev pa brez podlage.
12. Višje sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da se ugovor dolžnice zoper sklep s 27. 5. 2022 zavrne in ta sklep potrdi.
13. Upnik je s pritožbo uspel, zato mu mora dolžnica povrniti stroške pritožbenega postopka. Gre za stroške odvetniškega zastopanje za sestavo pritožbe zoper sklep – (priglašenih) 160 odvetniških točk, povišano za 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, ter 12 EUR sodne takse za pritožbo, skupaj 131,02 EUR.
1 Prim. sklep VS RS II Ips 73/2010. 2 Prim. sklep VSL IV Cp 325/2018. 3 Prim. sklep VSL IV Cp 2573/2018. 4 Prim. sklep VSL IV Cp 383/2021. 5 Prim. sklep VSL IV Cp 2197/2020. 6 Tudi pritožbeno sodišče sâmo v tem ne najde nasprotovanja otrokovim koristim. 7 Na dečkovi ni bilo nobenih, ki bi preprečevale stik.