Jedro

Da bi lahko sodišče obravnavalo zahtevek tožnikov in ugotovilo, da so toženci res preprečevali in motili tožnika pri izvrševanju stvarne služnosti vožnje, bi moralo najprej ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila ta služnost ustanovljena in se izvrševala. Če se je sodišče odločilo za izvedbo dokaza z ogledom, potem bi moralo ugotoviti tista dejstva, ki so pomembna za to odločitev. Ta dejstva pa morajo biti razvidna tudi iz zapisnika, ki mora biti sestavljen tako, da bodo iz njega razvidne ugotovitve sodišča prve stopnje.

Izrek

1. Pritožbama tožeče in tožene stranke se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i v celoti in v r n e sodišču v ponovno obravnavanje. 2. Pritožbi tožene stranke zoper sklep se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 11. 1999 r a z v e l j a v i v celoti in v r n e sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. 3. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo zahtevku tožeče stranke in naložilo toženim strankam, da opustijo vsakršno poseganje v služnostno pravico hoje in vožnje z vsemi vprežnimi in motornimi vozili, ki jih je v korist vsakokratnega lastnika nepremičnin parc. št. ..., ..., ... in ..., vpisanih pri vl. št. ... k.o. L. in naložilo, da so dolžne odstraniti postavljeno ograjo v dolžini 2 metrov in višini 2 metrov, ki je postavljena na prceli št. ..., vse v 15 dneh pod izvršbo. Zavrnilo pa je nadaljnji zahtevek, da morajo tožene stranke odstraniti vsa vozila in v presežku za 8 metrov ograje višine 2 metrov. O stroških je odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške. S sklepom pa je odločilo na podlagi 272. in 273. člena ZIZ, da se tožencema izreče denarna kazen v višini 500.000,00 SIT, ki so jo dolžni nerazdelno plačati na žiro račun O. s. v S. K., obenem pa se jim nalaga, da v novem 3. dnevnem roku po sprejemu tega sklepa nerazdelno zagotovijo možnost prevoza za dostop do hiše s tovornim vozilom za dostavo premoga in drv ter zagotovijo dostop na dvorišče stanovanjske hiše M. ..., L. pri P. za osebna vozila, zlasti pa za dovoz in odvoz, v primeru potrebe po medicinski pomoči J. H. po dovozni poti na kateri je ustanovljena služnostna pravica. V primeru neizvršitve prepovedi pa se toženci kaznujejo s 700.000,00 SIT denarne kazni. Obe pravdni stranki sta se zoper sodbo pravočasno pritožili, tožena stranka pa je vložila tudi ugovor zoper sklep z dne 29. 11. 1999. V pritožbi zoper sodbo uveljavlja tožeča stranka pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje nepopolno ugotovilo, ni upoštevalo, da mora tožeča stranka po tem dvorišču tudi obračati vozila in da pomeni vožnja neovirano vožnjo, pri kateri se lahko vozilo obrne, to obračanje pa zaradi ostalih postavljenih panojev ni možno. Razdalja med tožnikovo hišo, robnikom in ograjo, oziroma postavljenimi panoji je majhna, zato traktorja s prikolico ni možno obračati. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka pa je podana, ker razlogi sodbe ne opisujejo takšnih okoliščin, ki so opisane v prvem odstavku obrazložitve, ti razlogi pa si tudi nasprotujejo o bistvenih navedbah in gre za očitno kršitev. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da vrsto let ni bilo nobene ovire in da je do ovire prišlo zgolj zaradi tega, ker toženci namerno zapirajo cesto in ovirajo služnostno pravico. Sodišče pa je napačno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da je treba služno stvar uporabljati v potrebnem obsegu. Potreben obseg pa je obseg, ki s pogodbo ali s kakšnim dogovorom ni bil nikoli zožen v smislu manjšega obremenjevanja. Toženci so tožnikom onemogočili stvarno služnost, zato so tožniki z zahtevkom uspeli in tudi odločitev o stroških postopka ni pravilna, saj bi sodišče moralo v celoti toženim strankam naložiti plačilo njihovih stroškov. Predlaga, da se zahtevku v celoti ugodi in da se tožencem naloži v plačilo stroške pravdnega postopka. Tožena stranka v pritožbi zoper sodbo uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Tožnika sta po sklenitvi dodatka k listini za ureditev zemljiškoknjižnega stanja začela z širjenjem služnostne poti tako, da sta začela služnost izvajati po celem dvorišču tožencev. Zato so toženci, da bi zavarovali svoje pravice,tudi postavili ograjo, panoje, prej pa še osebna avtomobila. Služnostna pot še danes poteka po stari trasi in je neovirana, širina te poti pa je 3,20 metrov. Sodišče je v razlogih sodbe ugotovilo, da obstaja na trasi te poti na zemljišču tožnikov cvetlična greda, na kateri raste slez in ostane tako širina poti le še 2,80 metrov, pri tem pa ni upoštevalo, da sta tožnika to gredo napravila in nasadila po sklenjenem dodatku. Odločitev sodišča dejansko pomeni širitev služnostne poti, ki bi v tem primeru znašala 5,20 metrov, kar pa ni sprejemljivo. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sodba sodišča prve stopnje v točki 1 in 3 izreka tako spremeni, da se tožbeni zahtevek zavrne, tožnikom pa naložilo povračilo njihovih stroškov. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka. V ugovoru zoper sklep z dne 29. 11. 1999 pa je tožena stranka navedla, da ta sklep ni pravilen, da na zamljišču ni nikakršnih ovir, da služnostna pot ni zožena, zato tudi ni razlogov za izvršitev denarne kazni. Prilaga fotografije, predlaga ogled na terenu in zaslišanje pravdnih strank. Pritožbe so utemeljene. Sodišče prve stopnje je obravnavalo zahtevek tožeče stranke, katerega pravni temelj je v 57. členu ZTLR. Ta člen daje pravico služnostnemu upravičencu, da s tožbo zahteva, da motenje oziroma preprečevanje stvarne služnosti preneha, če mu jo kdo neutemeljeno preprečuje ali ga moti pri izvrševanju te pravice. Da bi lahko sodišče obravnavalo zahtevek tožnikov in ugotovilo, da so toženci res preprečevali in motili izvrševanje služnosti, bi moralo najprej ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila ta služnost ustanovljena in izvrševana. Šele ko bo to ugotovilo, pa bo lahko sklepalo, oziroma izvajalo dokazni postopek o tem, ali in v kakšnem obsegu je bilo to preprečevanje izvrševano. Pri tem pa bo moralo upoštevati dosedanje (tudi pritožbene) navedbe obeh pravdnih strank. Ugotoviti bo moralo tudi, ali sta tožnika z gredo res zožila to služnost in sedaj neupravičeno zahtevata širitev v toženčevo nepremičnino. Sodišče se je v razlogih sodbe ukvarjalo predvsem s tem, kako in s katerimi vozili lahko tožniki sedaj vozijo, ne da bi ugotovilo obseg služnostne pravice, saj bi le na podlagi tega lahko zaključilo, ali so toženci res neupravičeno ovirali tožnika pri njihovi pravici. V razlogih sodbe se je sodišče sklicevalo na ogled, ki ga je opravilo na kraju samem, vendar pa pritožbeno sodišče tega dokaza ne more preizkusiti, saj je zapisnik o ogledu morda razumljiv tistim, ki kraj poznajo, pritožbenemu sodišču pa ne pokaže tistih okoliščin, ki bi jih sodnik na ogledu moral ugotoviti in seveda tudi notificirati.Če se je sodišče odločilo za izvedbo dokaza z ogledom, potem bi moralo ugotoviti tista dejstva, ki so pomembna za to odločitev. Ta dejstva morajo biti razvidna iz zapisnika o ogledu, ki pa mora biti sestavljen (tako kot vsi zapisniki po določbah členov 122 do 126 ZPP) tako, da bodo iz njega tudi tisti, ki niso bili na ogledu, ugotovili dejstva, ki jih je sodišče na ogledu ugotavljajo. Ta dejstva pa iz zapisnika o ogledu z dne 7. 3. 2000 niso razvidna, oziroma so zelo pomanjkljiva. Sicer pa je pri takšnih ogledih zaradi jasnosti potrebno izdelati tudi skico. V tej smeri bo moralo sodišče prav tako dopolniti dejansko stanje in pa ob pravilni uporabi materialnega prava, to je tistih določb ZTLR, ki urejajo služnostno pravico in njeno oviranje, ugotoviti obseg služnostne pravice tožnikov, ki je bil dogovorjen in pa njihovo trditev, da so bili v tej pravici moteni in ovirani zaradi zoževanja tožencev. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku pa bo lahko zaključilo, ali in v kakšnem obsegu je zahtevek tožnikov utemeljen. Pritožbeno sodišče je tako v skladu z določbami čl. 355 ZPP razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Glede na to pa je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je v tem postopku odločalo tudi o začasni odredbi, ki jo je predlagala tožeča stranka in s sklepom z dne 29. 10. 1999, začasni odredbi ugodilo. S to začasno odredbo je odločilo, da se tožencem nalaga, da v 3 dneh po prejemu začasne odredbe nerazdelno zagotovijo možnost prevoza za dostop do hiše s tovornim motornim vozilom za dostavo premoga in drv ter zagotovijo dostop na dvorišče stanovanjske hiše M. ..., L. pri P. za osebna vozila, zlasti pa za dovoz in odvoz v primeru potrebe po medicinski pomoči J. H. po dovozni poti, na kateri je ustanovljena služnostna pravica na služečem zemljišču. Ta sklep je postal pravnomočen, saj se dolžniki zoper njega niso pritožili. Na podlagi tega pa je nato s sklepom 29. 11. 1999 tožencem izreklo denarno kazen v višini 500.000,00 SIT in in obenem zagrozilo z novo denarno kaznijo v skladu z določbo 273. čl. ZIZ. Sodišče je sicer tožencu oziroma dolžniku dalo možnost ugovora, vendar pa tu ne gre za sklep o izvršbi, zato imajo stranke pravico do pritožbe. Glede na to je pritožbeno sodišče obravnavalo ugovor tožene stranke kot pritožbo in ugotovilo, da je tudi ta utemeljena iz naslednjih razlogov: Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo s tem, ali so toženci res ovirali tožnike pri izvrševanju služnostne pravice, saj ni ugotavljalo tistih dejstev, ki so za to pomembna, kot je že razvidno iz obrazložitve sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. Zato tudi ni ugotavljalo tistih okoliščin, ki so odločilna za to, da se zagrožena kazen izreče. Ko sodišče izvrši zagroženo kazen, mora nedvoumno ugotoviti, da je kršitev res bila izvršena in da ni bila odpravljena. V kolikor pa tega ne ugotovi pa izrek denarne kazni ni utemeljen. Pri tem pa se sodišče ne more in ne sme opreti zgolj na trditve tožeče stranke, saj tožena stranka tem trditvam oporeka. Glede na to pa bo moralo sodišče tudi o tem ponovno odločati.