Jedro

Za prosilce, ki stanovanja nimajo, to pa so primeri prosilcev, katerih družina je razseljena ali/in imajo bivanje urejeno nestalno, pomeni namreč pogoj, da je prisotnost vlage v stanovanju treba dokazati, nemogoč pogoj. Zato je treba določbe priloge Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem - Pojasnilo za uporabo Pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev - v delu, glede točkovalnih kategorij 7.1. in 7.2. ter v obsegu točke (2) ustavno skladno razlagati tako, da za prosilce, ki stanovanja nimajo, ne veljajo. To pa pomeni, da jim prisotnosti vlage v stanovanju ni treba dokazovati ter se jim točke za zdravstvene razmere dodelijo brez upoštevanja navedenega pogoja.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 3631-1310/2037 z dne 12. 9. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 226,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 490 točk ter se s tem uvršča na 490. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci glede na dohodek gospodinjstva niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A1 (v 1. točki izreka) ter odločil, da se na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovijo tistem upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 545 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo ter da vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (v 2. točki izreka). Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da se je tožnica v razpisnem roku prijavila na 14. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v časopisu Dnevnik 18. 12. 2010. Povzema splošne pogoje razpisa za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem ter navaja, da je kot dodaten pogoj bila določena stalnost bivanja v Mestni občini Ljubljana. Navaja, da se je za namene razpisa v okviru prosilčevega gospodinjstva kot ožje družinske člane upoštevalo osebe, za katere je bil izkazan obstoj zakonske dolžnosti preživljanja. Dalje navaja, da je bilo na podlagi dokazil o dohodkih gospodinjstva v obdobju od 1. 1. 2009 do 30. 9. 2010 ugotovljeno, da dohodek gospodinjstva ne presega določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, opredeljenih v 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), kar tožnico uvršča med upravičence, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine - lista A. Navaja, da je bilo v skladu s točkovnim vrednotenjem kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem (kot so določeni z obrazcem za ocenjevanje razmer, ki je priloga Pravilnika), in točkovnim vrednotenjem prednostnih kategorij, objavljenim z razpisom, opravljeno točkovanje razmer gospodinjstva. V nadaljevanju za posamezne točkovalne kategorije navaja, kako je bilo opravljeno točkovanje. V zvezi s točkovalno kategorijo „6. Ločeno življenje“ navaja, da se je točkovala, če je prosilec predložil odločbo, iz katere je bilo razvidno, da je ločeno bivanje posledica stanovanjskih razmer oziroma če je predložil dokazilo, da je preživnina neizterljiva oziroma da je pričel postopke za prisilno izterjavo preživnine. V zvezi s točkovalno kategorijo „7. Zdravstvene razmere“ pa navaja, da se je točkovalo, če je prosilec predložil izvid osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od ožjih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, ob pogoju, da je v prostoru, kjer prebiva, prisotna vlaga; prisotnost vlage se ugotavlja na podlagi zapisnika o točkovanju stanovanja, če so v njem upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago; če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca ali če to ugotovi komisija z ogledom. Dalje še navaja, da če je prosilec točkovalno kategorijo označil na obrazcu oziroma je predložil dokazila, ki so nakazovala, da je lahko točkovalna kategorija podana, vendar na podlagi predložene listinske dokumentacije kategorije ni bilo mogoče priznati, da je bil prosilec pozvan, da predloži dodatna dokazila, s katerimi bi utemeljil priznanje točkovalne kategorije; če prosilec dokazil ni predložil oziroma predložena dokazila niso omogočila priznanja točkovalne kategorije, pa se te točkovalne kategorije ni točkovalo. V nadaljevanju organ navaja, da je tožnica prejela pri točkovalni kategoriji „1. Stanovanjski status“ 180 točk (1.1. Udeleženec razpisa, ki je brez stanovanja ali živi v prostorih za začasno bivanje oziroma v drugih ne stanovanjskih prostorih), pri točkovalni kategoriji „5. Število članov gospodinjstva“ 60 točk (5.1. Število mladoletnih otrok), pri točkovalni kategoriji „10. Invalidi in družine z invalidnim članom“ 80 točk (10.1. Invalidnost otroka, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo, ugotovljeno pri pristojni komisiji), pri točkovalni kategoriji „11. Družina z manjšim številom zaposlenih (lista A)“ 60 točk (11.1. Družina je najmanj tričlanska in je zaposlen samo eden ali nobeden od članov gospodinjstva) in pri točkovalni kategoriji „20. Stalnost bivanje v Mestni občini Ljubljana“ 110 točk (20.4. nad 20 let), skupaj 490 točk. S tem se tožnica uvršča na 490. mesto prednostne liste, glede na število razpisanih stanovanj pa bodo stanovanja zagotovljena tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1, ki so dosegli 545 točk in več; udeleženci, ki so uvrščeni na prednostno listo, pa so dosegli manjše število točk, lahko kandidirajo na prihodnjem razpisu, s tem da jim bo v določeni višini točk upoštevana udeležba pri dosedanjih razpisih. Prednostna lista upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem je bila javno objavljena.

Mestna občina Ljubljana, Župan (v nadaljevanju drugostopenjski organ) pa je z odločbo z dne 27. 1. 2012 zavrnil pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa. V obrazložitvi odločbe organ navaja, da je presodil, da je prvostopenjska odločba pravilna ter da so pritožbene navedbe tožnice o nepravilnem točkovanju pri kategorijah 6.2., 7.1., 7.2. in 8.1. neutemeljene.

Tožnica v tožbi navaja, da je v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem uveljavljala upoštevanje naslednjih kategorij: 6.2., 7.1. in 7.2., vendar točk ni prejela, prvostopenjski organ pa tudi ni obrazložil, zakaj ji točk ni dodelil. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe sicer izhajajo razlogi, zaradi katerih pri navedenih točkovalnih kategorijah tožnica ni prejela točk, vendar se tožnica z organom ne strinja, da utemeljeno ni prejela točk. V zvezi s točkovalno kategorijo 6.2. navaja, da točk neupravičeno ni prejela. Upoštevati bi namreč bilo treba, da ima status roditelja, ki sam preživlja otroka. Tožnica ima dva otroka, pri čemer pa prvorojeni sin nima očeta, saj nikoli ni prišlo do priznanja ali ugotovitve očetovstva. Navedeno je tožnica v postopku navedla in v dokaz predložila izpisek iz matičnega registra o rojstvu, kjer je v rubriki o očetu prazen prostor. Navedeno pomeni, da je oče neznan. Glede na to pa bi bilo treba tožnico obravnavati v kategoriji "samohranilec". V zvezi z razlogovanjem drugostopenjskega organa, da se je tožnica na javni razpis prijavila skupaj z zunajzakonskim partnerjem ter da je ta v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) dolžan preživljati otroka svojega zunajzakonskega partnerja, ki živi z njima, pa navaja, da ne tožnica ne njen sedanji partner nimata dovolj lastnih prihodkov za preživljanje celotne družine. Vsi skupaj po odločbi centra za socialno delo prejmejo 166,66 EUR mesečne denarne pomoči, tožnica pa prejema še 361,24 EUR družinskih prejemkov mesečno. Partner tožnice ni preživninski zavezanec za njenega prvorojenega sina, hkrati pa tudi nima prihodkov, s katerimi bi za otroka skrbel. Za prvorojenega otroka pa tožnica ne prejema nobene preživnine. Glede na to bi bilo treba upoštevati, da je tožnica v razmerju do svojega prvorojenega sina mati samohranilka ter ji priznati dodatnih 40 točk. Tožnica dalje navaja, da tudi ni prejela točk pri točkovalni kategoriji „7.1. Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok“. Navaja, da ima njen prvorojeni sin infekt zgornjih dihal, kar izhaja iz odpustnega pisma z dne 21. 6. 2011, njegove težave z dihali so povezane z neurejenimi stanovanjskimi razmerami. Glede na razpisne pogoje bi zaradi navedene okoliščine bilo treba tožnici pri točkovalni kategoriji 7.1. priznati dodatnih 80 točk. Tožnica tudi ni prejela točk pri točkovalni kategoriji „7.2. Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana“. Navaja, da tako ona kot njen partner bolehata za kronično boleznijo zgornjih dihal. To izkazujejo zdravniška potrdila. Glede na to bi bilo treba tožnici pri obravnavanju njene vloge priznati dodatnih 60 točk za vsakega od njiju, torej skupaj dodatnih 120 točk. Tožnica še navaja, da je na poziv prvostopenjskega organa v mesecu marcu 2011 vlogo dopolnila ter predložila dodatno zdravstveno dokumentacijo za sina in zunajzakonskega partnerja ter napisala še izjavo o zdravstvenem stanju prvorojenega otroka. Iz odločbe izhaja, da naj bi bila predložena dokumentacija le za zunajzakonskega partnerja, kar pa ne drži. Tožnica je prvostopenjskemu organu predložila dokazila tudi za sina, in sicer originale, kopij pa si ni naredila, zato lahko to dejstvo dokazuje zgolj z zaslišanjem referentke A.A., zaposlene pri prvostopenjskemu organu. V zvezi z razlogovanjem drugostopenjskega organa, da se zdravstvene razmere lahko točkujejo samo, če se opravi tudi ogled stanovanja, na katerem se ugotavlja, ali je prisotna vlaga, tožnica navaja, da ogleda pri njej ni bilo mogoče opraviti, saj se je iz stanovanja izselila, pri čemer naj bi bila ravnala v nasprotju s 7. točko razpisa, ki prosilcu nalaga, da je o izselitvi dolžan razpisnika obvestiti najmanj deset dni pred izselitvijo; s tem naj bi tožnica komisiji onemogočila ogled in posledično preveritev prisotnosti vlage, zato do točk za zdravstvene razmere ni upravičena. Tožnica navaja, da se je s svojo družino v teku razpisnega postopka res izselila iz stanovanja, vendar je prvostopenjski organ o preselitvi obvestila pravočasno, v skladu s 7. točko razpisa. Tožnica je namreč s preselitvijo seznanila center za socialno delo, ki se je zavezal s tem seznaniti prvostopenjski organ. Kot izhaja iz dopisa centra za socialno delo z dne 16. 2. 2012, je le-ta dne 6. 6. 2011 prvostopenjski organ seznanil s preselitvijo. Obvestilo o preselitvi je center za socialno delo prvostopenjskemu organu posredoval 6. 6. 2011, skupaj s predlogom za dodelitev bivalne enote, katerega pa naj bi prvostopenjski organ prejel. Prvostopenjski organ je bil tako pravočasno seznanjen s preselitvijo tožnice, vendar sam ogleda ni opravil pravočasno, zato je v nasprotju s pravili razpisa, da tožnica ni prejela točk za zdravstvene razmere. Glede na zdravniško potrdilo tožničine zdravnice, da je njeno zdravstveno stanje slabo, kamor je mogoče uvrstiti tudi njeno kronično obolenje zgornjih dihal, povezano prav s slabimi stanovanjskimi razmerami, v katerih živi, bi prvostopenjski organ pri točkovanju obeh kategorij, po 7.1. in 7.2. moral upoštevati vse navedeno in tožnici priznati dodatnih 200 točk. Glede stanja stanovanja, v katerem tožnica trenutno živi s svojo družino, je v postopku povedala, da je njena družina brez stanovanja. Družina je v celoti odvisna od dobrote svoje širne družine in prijateljev, ki ji občasno nudijo streho nad glavo. Vendar je takšno bivanje nezanesljivo in hkrati pomeni tudi nenehne selitve, kar je ob bolezni otrok (invalidnost otroka) resničen problem. Družina tožnice je v izredno težkem položaju. Oba s partnerjem sta brezposelna in hudo bolna, odvisna pa sta le od denarne socialne pomoči v višini 166,66 EUR mesečno. S tem denarjem si družina ne more zagotoviti lastnega in primernega stanovanja, saj ob povečanih potrebah zaradi bolezni denarja ni dovolj niti za najnujnejše stvari. Glede na vse navedeno bi prvostopenjski organ moral tožnici glede na razpisne pogoje priznati točke tudi pri v tožbi navedenih točkovalnih kategorijah. V dokazne namene se tožnica sklicuje na spisno dokumentacijo upravnih spisov, zdravniška potrdila zase, za partnerja in za sina, izpiska iz matičnega registra o rojstvu za njena otroka, odločbo o denarni in socialni pomoči, dopis centra za socialno delo z dne 16. 2. 2012 ter zapisnik tega organa z dne 15. 2. 2012, predlaga pa tudi zaslišanje prič in strank. Sodišču predlaga, naj odločbi organov obeh stopenj odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih, navedenih v drugostopenjski odločbi ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali so bile socialne in zdravstvene razmere tožnice na podlagi njene vloge, s katero se je prijavila na 14. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, pri uveljavljanih točkovalnih kategorijah 6.2., 7.1. in 7.2. pravilno ocenjene, ter posledično, ali je bila tožnica pravilno uvrščena na prednostno listo upravičencev na listi A1 s 490 točkami, kar ni zadostovalo za dodelitev stanovanja.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tožnica pri točkovalni kategoriji „6.2. Status roditelja, ki sam preživlja otroka“, ni prejela točk. Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da se je kategorija točkovala, če je prosilec predložil dokazilo, da je preživnina neizterljiva oziroma da je pričel postopke za prisilno izterjavo preživnine. Drugostopenjski organ, ki je pritožbeni ugovor tožnice, da točk pri tej točkovalni kategoriji neupravičeno ni prejela, kot neutemeljen zavrnil, pa se je pri tem oprl na okoliščino, da tožnica ni predložila zahtevanih dokazil, tj. potrdila, da je preživnina neizterljiva ali da jo tožnica uveljavlja preko preživninskega sklada, in okoliščino, da tožnica na javnem razpisu tudi ni sodelovala sama z otrokom, temveč skupaj z zunajzakonskim partnerjem, ki pa je po določbah ZZZDR dolžan preživljati njenega (mladoletnega) otroka, ki z njima živi.

Ne glede na navedeno tožnica v tožbi vztraja, da ima status roditelja, ki sam preživlja otroka, saj očetovstvo za prvorojenega sina nikoli ni bilo priznano ali ugotovljeno, njen zunajzakonski partner pa ni preživninski zavezanec, niti za to nima sredstev. Po presoji sodišča tožnica nepriznanju točk pri točkovalni kategoriji 6.2. ugovarja neutemeljeno.

V Pojasnilih za uporabo Pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev (Priloga Pravilnika) – pri čemer je za predmetni razpisni postopek veljavna verzija, objavljena v Uradnem listu RS, št. 14/2004, z zadnjo spremembo, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 11/2009 - je pri navedeni točkovalni kategoriji navedeno, da se točkuje v primeru, da roditelj sam preživlja otroka, kar dokazuje s potrdilom, da je preživnina neizterljiva, skladno z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-71/98-10 z dne 28. 5. 1998 (Uradni list RS, št. 45/98) oziroma v primeru, da uveljavlja preživnino preko preživninskega sklada. Prav tako je bilo v Javnem razpisu pod točko „6.4. Predložitev listinskih dokazil“ v 16. podtočki „dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec)“ navedeno, da je treba predložiti dokazilo, da je preživnina neizterljiva (izvršilni predlog ali sklep o izvršbi zoper zavezanca) ali odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada. V obrazcu vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem pa je pod točko II., 6.2. „status roditelja, ki sam preživlja otroka“ opredeljen kot samohranilec – kot primer pa navedeno, da je eden od otrokovih staršev neznan (kar se dokazuje z izpiskom iz rojstne matične knjige) ali pa je preživnina neizterljiva (kar se dokazuje s predložitvijo izvršilnega predloga oziroma tožbe oziroma z odločbo, na podlagi katere otrok prejema nadomestilo jamstvenega sklada), v navodilih za izpolnjevanje vloge pa je za točkovalno kategorijo 6.2. navedeno, da jo obkroži prosilec, ki sam preživlja otroka, kar se dokazuje s potrdilom, da je preživnina neizterljiva (kar je skladno z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-71/98-10 z dne 28. 5. 1998) ali z dokazilom, da prosilec uveljavlja preživnino preko preživninskega sklada; navedeno pa je še, da se v primeru skupnega skrbništva (deljeno starševstvo), status samohranilstva ne prizna. Glede na navedeno iz določb Pravilnika in Javnega razpisa enako izhaja, da se v okviru socialnih razmer prosilca kot posebna kategorija točkuje „status samohranilca, ki sam preživlja otroka“; tak status bi po mnenju sodišča, glede na dokazila, s katerimi se dokazuje, in pojasnila v zvezi s tem, izkazoval roditelj, ki otroka preživlja sam in ki je tudi uporabil vse pravne možnosti zoper preživninskega zavezanca, ki preživnine ne plačuje. Zahtevanih dokazil (izvršilnega predloga oziroma sklepa o izvršbi zoper preživninskega zavezanca ali odločbe o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada), da bi dokazala status samohranilke, ki sama preživlja (prvorojenega) otroka, tožnica nesporno ni predložila. Že glede na to ji točke pri kategoriji 6.2. tudi po presoji sodišča utemeljeno niso bile priznane. Tožnica sicer navaja, da je predložila izpisek iz matičnega registra o rojstvu, s katerim je dokazovala, da je oče neznan. Vendar pa to ni dokazilo, ki je za dokazovanje statusa samohranilca (bilo) zahtevano v Pravilniku (prilogi) in Javnem razpisu. V obrazcu vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem je sicer navedeno, da je status roditelja, ki sam preživlja otroka, izkazan tudi v primeru, da je eden od otrokovih staršev neznan. Toda obrazec vloge ni formalni pravni vir, zato ni mogoče šteti, da določa kriterije za ocenjevanje in vrednotenje socialnih razmer prosilcev. Ob taki presoji sodišča, da tožnica, ker ni predložila zahtevanih dokazil, ni izkazala statusa roditelja, ki sam preživlja otroka, niti ni relevantno, ali je podan še nadaljnji razlog, zaradi katerega tožnica točk pri navedeni točkovalni kategoriji ni mogla prejeti, in ki ga je navedel drugostopenjski organ. Ta je svojo odločitev namreč opiral tudi na določbe ZZZDR o preživninski dolžnosti. Ta zakon v prvem odstavku 127. člena določa preživninsko dolžnost zunajzakonskega partnerja glede mladoletnega otroka svojega zunajzakonskega partnerja, ki z njima živi; take dolžnosti nima le tedaj, če je otroka sposoben preživljati kateri od staršev. Čeprav sodba na tem stališču ne temelji, pa sodišče dodaja, da to lahko pomeni, da bi tožničin zunajzakonski partner formalno imel preživninsko dolžnost glede njenega prvorojenega otroka, tožnici, ki z njim sodeluje na razpisu, pa bi tudi ta okoliščina lahko preprečevala uveljavitev statusa samohranilke, ki sama preživlja otroka.

Iz izpodbijane odločbe dalje izhaja, da tožnica priloge Pravilnika tudi ni prejela točk pri točkovalnih kategorijah „7.1. Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok“ in „7.2. Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana“. V odločbi je obrazloženo, da so se zdravstvene razmere točkovale, če je prosilec predložil izvid osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da prosilec ali kateri od družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, in če je izkazal, da je v prostoru, kjer prebiva, prisotna vlaga, in sicer z zapisnikom o točkovanju stanovanja, dokazilom izvedenca ali če je to ugotovila komisija z ogledom. Drugostopenjski organ pa je v svoji odločbi še navedel, da je tožnica v teku postopka predložila ustrezno zdravniško potrdilo samo za zunajzakonskega partnerja, ne pa tudi zase in za prvorojenega otroka, vendar ji tudi zanj uveljavljane točke niso bile priznane, ker ni omogočila ogleda, na katerem bi komisija preverila prisotnost vlage v stanovanju, s čemer je ostal ta pogoj neizkazan.

Tožnica v tožbi predvsem zatrjuje, da je prvostopenjski organ preko centra za socialno delo pravočasno, dne 6. 6. 2012 obvestila o selitvi, vendar komisija ogleda stanovanja ni opravila; tako je ostal pogoj prisotnosti vlage v stanovanju neizkazan ne po njeni krivdi. Navaja, da je pri kategorijah 7.1. in 7.2. uveljavljala točke za sina ter zase in partnerja. Zatrjuje, da je sinovo bolezen dokazovala z odpustnim pismom z dne 21. 6. 2011, predložila pa je tudi zdravniška potrdila zase in za svojega partnerja, tako da drugostopenjski organ zmotno navaja, da je zdravniško potrdilo predložila le za svojega zunajzakonskega partnerja.

Iz Javnega razpisa izhaja, da za primer uveljavljanja točk pri kategorijah 7.1. in 7.2. določa, da je potrebno predložiti potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega je razvidna diagnoza o kronični bolezni zgornjih dihal ali astmi. Iz priloge Pravilnika - Pojasnilo za uporabo Pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev pa izhaja, da je glede točkovalnih kategorij „7.1. Trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami“ in „7.2. Trajna obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami“ navedeno, da se zdravstvene razmere po teh kategorijah točkujejo v primeru, če prosilec izpolnjuje naslednja pogoja: (1) da je iz predloženega zdravniškega potrdila (osebnega zdravnika) razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo, in (2) da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. Vsebinsko enake določbe so povzete v obrazec vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem (pri točkovalni kategoriji 7) in v navodilu za izpolnjevanje vloge.

Z uporabo prej citiranih določb Pravilnika, po katerih je dokaz o prisotnosti vlage v stanovanju pogoj za uveljavitev točk pri kategoriji „7. Zdravstvene razmere“, in če se jih razlaga, da enako veljajo za prosilce, ki stanovanje imajo, kot tudi za prosilce, ki stanovanja nimajo, pa se po mnenju sodišča različna dejanska stanja obravnava enako, namesto da bi bila upoštevana različnost (kar pomeni kršitev splošnega ustavnega načela enakosti iz 15. člena Ustave). Za prosilce, ki stanovanja nimajo (točkovalna kategorija 1.1.), to pa so primeri prosilcev, katerih družina je razseljena ali/in imajo bivanje urejeno nestalno, pomeni namreč pogoj, da je prisotnost vlage v stanovanju treba dokazati, nemogoč pogoj. Zato je po mnenju sodišča treba določbe priloge Pravilnika - Pojasnilo za uporabo Pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev - v delu glede točkovalnih kategorij 7.1. in 7.2. ter v obsegu točke (2) ustavno skladno razlagati tako, da za prosilce, ki stanovanja nimajo (ter se njihove stanovanjske razmere točkujejo po točki 1.1.), ne veljajo (kar pomeni, da jim prisotnosti vlage v stanovanju ni treba dokazovati ter se jim točke za zdravstvene razmere dodelijo brez upoštevanja navedenega pogoja).

Med takimi prosilci, ki stanovanja nimajo, je tudi tožnica, in ki je tudi bila točkovana po točkovalni kategoriji 1.1. Iz spisne dokumentacije izhaja, da se je v teku razpisnega postopka družina morala seliti, da je zdaj razseljena, in da ima tožnica stalno prebivališče prijavljeno na naslovu centra za socialno delo. Zato se, ob ustavno skladni razlagi določbe Pravilnika oziroma njegove priloge v delu glede točkovalnih kategorij 7.1. in 7.2. v obsegu točke (2) zanjo ne bi mogle uporabiti. Ker pa jih je organ (nepravilno) uporabil, pri tem pa tožnici točk pri navedenih kategorijah ni priznal (drugostopenjski organ navaja, da je prvi pogoj - kronična bolezen zgornjih dihal ali astma – izkazan za tožničinega zunajzakonskega partnerja) prav iz razloga neizkazane vlage (saj naj bi tožnica organa pravočasno ne obvestila o selitvi, tako da bi ta še pred tem lahko opravil ogled, s čemer bi lahko bila ugotovljena vlaga v stanovanju), je njegova odločitev nezakonita.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil v postopku za izdajo izpodbijane odločbe podzakonski akt nepravilno uporabljen, je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo - pri čemer je štelo, da je izpodbijana le prvostopenjska odločba, ker je to akt iz 2. člena ZUS-1, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek. V tem bo ta moral razlagati in uporabiti določbe Pravilnika, priloge Pojasnilo za uporabo Pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, v delu glede kategorij 7.1. in 7.2. v obsegu točke (2), kot je sodišče navedlo v tej sodbi. Pred odločitvijo v zadevi pa bo moral tudi razjasniti, ali je tožnica kronično bolezen zgornjih dihal ali astmo izkazala z ustreznim potrdilom tudi za prvorojenega otroka in sebe, kot navaja v tožbi, ali pa je ustrezno potrdilo predložila le za svojega zunajzakonskega partnerja, kot navaja drugostopenjski organ.

Odločitev o stroških postopka pa je sodišče sprejelo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožnici priznalo stroške na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, v višini kot so bili zahtevani.