U-I-97/97

8.5.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Milana Zormana iz Kamnika, ki ga zastopa Ljubomir Crnkovič, odvetnik v Litiji, na seji dne 8. maja 1997

s k l e n i l o:

Predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje določb tretjega in četrtega odstavka 289. člena, prvega odstavka 299. člena, četrtega odstavka 324. člena, 325. člena, tretjega in petega odstavka 329. člena, prvega odstavka 334. člena, 335. in 338. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94), se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik je 16.4.1997 vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti v izreku tega sklepa navedenih določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Pobudnik zatrjuje, da so izpodbijane določbe v nasprotju z ustavno pravico do nepristranskega sodnika iz 23. člena Ustave. Predlaga, da Ustavno sodišče do končne odločitve o pobudi zadrži izvrševanje izpodbijanih določb. Predlog za zadržanje utemeljuje s tem, da je zoper njega v teku kazenski postopek in da izpodbijane določbe neposredno posegajo v njegovo ustavno pravico.

2.Po določbi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pritožnik ne utemeljuje, kakšne težko popravljive posledice naj bi mu z izvrševanjem teh določb nastale. Zgolj dejstvo, da je zoper njega v teku kazenski postopek, še ne pomeni samo zase takšnih posledic. Tudi če pobudnik zoper končno odločitev sodišča v kazenskem postopku ne bi imel na voljo posebnega pravnega sredstva zaradi morebitnih kršitev človekovih pravic v postopku pred Ustavnim sodiščem, je na podlagi 416. člena ZKP dovoljeno vložiti zahtevo za spremembo pravnomočne sodne odločbe na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba. Zato zgolj zaradi teka kazenskega postopka in z zatrjevanjem, da določbe posegajo v njegovo ustavno pravico, pobudnik ni izkazal, da so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZUstS, pod katerimi bi Ustavno sodišče lahko odločalo o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanih zakonskih določb.

3.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Lovro Šturm

15. 2. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Milana Zormana iz Kamnika, ki ga zastopa Ljubomir Crnkovič, odvetnik v Litiji, na seji dne 15. februarja 2001

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 289. člena, prvega odstavka 299. člena, četrtega odstavka 324. člena, 325. člena, tretjega in petega odstavka 329. člena, prvega odstavka 334. člena, 335. člena in 338. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 72/98 in 6/99) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik je dne 16. 4. 1997 vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti določb tretjega in četrtega odstavka 289. člena, prvega odstavka 299. člena, četrtega odstavka 324. člena, 325. člena, tretjega in petega odstavka 329. člena, prvega odstavka 334. člena, 335. člena in 338. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zatrjuje, da so izpodbijane določbe v nasprotju z ustavno pravico do nepristranskega sodnika iz 23. člena Ustave.

2.Po mnenju pobudnika je lahko sodišče nepristransko samo takrat, kadar le razsoja med dvema ponujenima dokazoma, dokaze pa sodišču predlagajo stranke v postopku, ne pa da sodišče samo izvaja dokaze, ki jih ni predlagala nobena od strank v postopku. V izpodbijanih zakonskih določbah je po mnenju pobudnika načelo iskanja materialne resnice iz 17. člena ZKP izpeljano tako, da posledično nujno privede do kršitve pravice do sojenja pred nepristranskim sodiščem. Navedeno načelo naj bi sodišče praktično sililo v to, da ni razsodnik, temveč stranka v sporu in to ponavadi na strani države. S pobudo izpodbijane določbe naj bi sodišče tudi objektivno spremenile v stranko v postopku in sodniku, ki naj bi sodil v sporu med strankama, podelile upravičenja, ki presegajo celo upravičenja strank (sodišče lahko zavrne dokaz, predlagan s strani stranke, stranke pa ne morejo preprečiti izvedbe dokaza po uradni dolžnosti). Razlaga, da sodišče zbira dokaze tako v škodo kot v korist obdolženca, po mnenju pobudnika ne vzdrži, saj mora tisti, ki toži, dokazati svojo trditev, obdolženi pa se ni dolžan braniti. Ne glede na to pa se sodišče vsakokrat, ko se spusti v izvajanje dokazov brez predloga strank, po mnenju pobudnika opredeli za eno od strank in s tem nujno postane pristransko.

3.Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo sprejme, ugotovi, da so izpodbijane določbe v nasprotju z določbo 23. člena Ustave, ter jih delno ali v celoti razveljavi. Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče do končne odločitve o pobudi zadrži izvrševanje izpodbijanih določb.

4.Pravni interes za vložitev pobude je pobudnik izkazoval s fotokopijo obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, Zunanjega oddelka v Domžalah, št. Kt 311/93 z dne 30. 12. 1995. Navajal je, da je bil na njegovi podlagi zoper njega uveden kazenski postopek pred Okrajnim sodiščem v Kamniku pod opr. št. K 1/96. Priložil je tudi dopis Okrajnega sodišča v Kamniku njegovemu zagovorniku, datiran 24. 3. 1997, s katerim ga sodnik v smislu četrtega odstavka 289. člena ZKP obvešča, da je na podlagi tretjega odstavka istega člena odredil, da se na glavni obravnavi dne 3. 4. 1997 poleg prič, ki so jih predlagale stranke, zasliši tudi pet drugih prič. Priložil je še kopijo vabila njegovemu zagovorniku na glavno obravnavo dne 3. 4. 1997.

5.Ustavno sodišče je dne 8. 5. 1997 sklenilo, da se predlog pobudnika za zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb zavrne.

B.

6.Po drugem odstavku 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti neposreden in konkreten pravni interes izkazan tako v času vložitve pobude kot tudi v času odločanja Ustavnega sodišča. Ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe njegovega pravnega položaja (tako na primer v sklepih št. U-I-279/95 z dne 18. 1. 1996 - OdlUS V, 7; št. U-I-293/96 z dne 5. 3. 1999 - OdlUS VIII, 51 in št. U-I-247/97 z dne 16. 9. 1999 - OdlUS VIII, 207).

7.Med postopkom preizkusa pobude je bilo ugotovljeno, da je bil kazenski postopek zoper pobudnika dne 18. 8. 1997 ustavljen zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona (3. točka prvega odstavka 277. člena ZKP). Odločitev o ustavitvi kazenskega postopka je pravnomočna.

8.Ker je bil kazenski postopek zoper pobudnika (z uvedbo katerega pobudnik izkazuje pravni interes za vložitev pobude za oceno ustavnosti) pravnomočno ustavljen zaradi nastopa absolutnega zastaranja kazenskega pregona, pobudnik nima več pravnega interesa za začetek postopka za presojo ustavnosti izpodbijanih določb ZKP. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen