Jedro

Zapisnik mejne obravnave ni upravni akt, saj z njim upravni organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi katere izmed strank v postopku. Pritožba je v obravnavani zadevi dovoljena zoper odločbo Geodetske uprave RS, ki je bila izdana na prvi stopnji in v kateri je lahko tožnik uveljavljal vse vsebinske in procesne ugovore, ki jih ima zoper izveden postopek mejne obravnave, tudi tiste, ki jih je uveljavljal na sporni zapisnik.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni organ (Ministrstvo za okolje in prostor) je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo zoper zapisnik Območne geodetske uprave Slovenija, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-3273/2013-13 z dne 9. 12. 2014 (1. točka izreka); in predlog za izrek ničnosti istega zapisnika (2. točka izreka) ter zavrnil predlog za prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja zaradi postopka delitve parcele št. 250/638 k.o. ... V obrazložitvi je v zvezi z zavrženjem po 1. točki izreka navedel, da zapisnik, zoper katerega tožnik vlaga pritožbo, ni upravna odločba, zato zoper njega tudi ni dopustna pritožba, ter je pritožbo kot nedovoljeno zavrgel na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP. V zvezi s predlogom za ničnost zapisnika pa je predlog zavrgel, ker zapisnik ni upravni akt, za nično pa se lahko izreče samo odločba, izjemoma sklep. Predlog za vzpostavitev predhodnega vprašanja zaradi postopka delitve parcele št. 250/638 k.o. ... organ razume kot predlog za prekinitev predmetnega postopka (IDPOS 7362) do rešitve predhodnega vprašanja (odmere zunanjega parkirišča in vzpostavitev nove parcele). Takšnega predloga pa ne more upoštevati, ker naknadno uveden (naročen) drug postopek ureditve meje in ali parcelacije ne predstavlja takšnega vprašanja v smislu odločanja o pravici ali pravni koristi, od katerega bi bila odvisna odločitev v tem upravnem postopku.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je univerzitetni diplomirani inženir geodezije A.A., prezaposlen pri Območni enoti geodetske uprave Ljubljana vložil zahtevo za evidentiranje urejenega dela meja parcele 1698/3 s sosednjimi parcelami ter parcelacijo parcel 1698/3 in 1698/16 k.o. ... Prvostopni upravni organ je poveril upravni postopek in izdelavo elaborata po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje A. Elaborat je potrdil odgovorni geodet B.B. Upravni organ je še pred obravnavo ugotovil, da je bil vlogi priložen ustrezen elaborat, kar ima raven ugotovitvene odločbe, pri čemer tožniku ni bila dana možnost sodelovati pri preveriti pravilnosti elaborata, kar je bistvena kršitev postopka. Tudi sicer geodetsko podjetje ne more voditi postopka. Ne glede na to, se je tožnik udeležil obravnave in je pokazal svojo mejo in lego mejnika, ki je bil viden v naravi. Zoper zapisnik ustne obravnave 02112-3273/2013-12 z dne 9. 12. 2014 je podal ugovor, zapisnik pa je javna listina. O ugovoru upravni organ ni odločal, kar je bistvena kršitev postopka in ZUP. Namesto tega je poslal pisni poziv, da lahko svoje nestrinjanje v upravnem postopku izvaja naprej pred rednim sodiščem, kar je huda zloraba prava in upravnega postopka, na kar je tožnik organ vseskozi opozarjal ter predlagal, da organ svojo odločitev umakne oziroma spozna za nično. Konkretno je tožnik dne 29. 1. 2015 lastnoročno vložil pri toženki ugovor zoper zapisnik, ki je po 70. členu ZUP javna listina. Na pisni ugovor je dobil razlago neznane odgovorne osebe, da so zoper zapisnik možna upravna sredstva. Tožnik je opozoril na napake, ki jih je gotovo storil pooblaščeni geodet po naročilu toženke. Vse je tožnik preveril s pomočjo strokovnega pomočnika, ki je pooblaščen geodet na območju RS. Upravni postopek, 02112-3273/2013 ID7362, je eklatantna kršitev pravnih in stvarnopravnih predpisov. Tožnik je zahteval, da se njegovo pritožbo obravnava kot pritožbo v upravnem postopku ali takoj odstopi pristojnemu organu druge stopnje ter o tem izda sklep in obvestilo. Organ prve stopnje pravice stranke v postopku po ZUP ni upošteval, je pa zadevo odstopil Ministrstvu za okolje in prostor, ki je s sklepom pritožbo zoper zapisnik zavrglo, predlog za izrek ničnosti zapisnika zavrglo ter predlog za prekinitev postopka zavrnilo. Drugostopni organ o pritožbi ni odločal z odločbo, temveč s sklepom, kar je bistvena kršitev postopka, ker gre za vsebinsko, ne pa za procesno pritožbo. Drugostopni organ tudi ni preizkusil dejstva, da je bila upravna stvar, to je postopek in izdaja elaborata, poverjena zasebnemu geodetu, ki ni in ne more biti pooblaščen za vodenje postopka. Nasprotno bi pomenilo, da na območju Območne enote Ljubljana geodetsko podjetje vodi geodetske postopke, ne pa državni organ. Gre za zlorabo prava v korist toženke, ki je z navedenim dejanjem uzurpirala del zemljišča, ki je zagotovo v lasti in posesti tožnika. Tožnik je zgradil ograjo z odmikom od javne površine, a je bilo to izvedeno po takratnih predpisih, da gradnja ograje na samo mejo ni možna, saj bi ob vzdrževanju ograje lastnik ograje to vzdrževal in obnavljal z javne površine, za kar bi rabil soglasje. Tožnik je postavil ograjo z odmikom najmanj en meter, kar je ugotovil tudi pooblaščeni geodet, ki deluje na območju RS, ter se ni odrekel površine v korist Mestne občine Ljubljana. Opozarja na določbo 26. člena Ustave, po katerem ima pravico do povračila škode, ki mu v zvezi s tem postopkom, z opravljanjem službe lokalne skupnosti, nastaja. Trditev, da se za nično ne more spoznati odločba prvostopnega organa ali z njo povezani zapisnik, nima nobene povezave z ničnostnimi določbami, ko je država uskladila to pravno normo z evropsko pravno normo. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa ter zahteva, da se pritožbi zoper zapisnik, predlogu za izrek ničnosti zapisnika ter predlogu za prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja, zaradi postopka delitve parcele 250/638, ugodi ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Uvodoma sodišče pojasnjuje, v zvezi z ugovorom, da je vodil upravni postopek zasebni geodet, ki za to ni pooblaščen, da je 6. člen ZEN podlaga za izvajanje geodetskih storitev, nekaterih tudi kot del upravnega postopka. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa o treh pravnih sredstvih, ki jih je vložil tožnik z vlogo z dne 28. 3. 2015. 6. V zvezi z odločitvijo organa, ki je pritožbo zoper zapisnik št. 02112-3272/2013 z dne 9. 12. 2014, sestavljen v postopku evidentiranja urejene meje, zavrgel, sodišče v celoti soglaša z razlogi organa, da pritožba zoper zapisnik, sestavljen na mejni obravnavi (31. in 32. člen ZEN), ni dovoljena. Zapisnik mejne obravnave ni upravni akt, saj z njim upravni organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi katere izmed strank v postopku. Pritožba je v obravnavani zadevi dovoljena zoper odločbo Geodetske uprave RS, Območna geodetska uprava Ljubljana št. 02112-3273/2013-24 z dne 18. 3. 2015, ki je bila izdana na prvi stopnji (prvi odstavek 13. člena in prvi odstavek 229. člena ZUP), in v kateri je lahko tožnik uveljavljal vse vsebinske in procesne ugovore, ki jih ima zoper izveden postopek mejne obravnave, tudi tiste, ki jih je uveljavljal na sporni zapisnik. Ker sporni zapisnik iz geodetskega postopka ni odločba, s katerim bi upravni organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi katere izmed strank v postopku, je torej odločitev, ki jo je organ utemeljil na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP, pravilna.

7. Pravilna je tudi odločitev organa v 2. točki izreka v izpodbijanega sklepa, iz istega razloga kot je sodišče navedlo v prejšnjem odstavku. Ker zapisnik mejne obravnave ni upravna odločba, ni podlage, da se ga izreče za nično.

8. V točki 3. izpodbijanega sklepa je organ predlog za prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja zaradi postopka delitve parcele 250/638 k.o. ... zavrnil. V zvezi z navedeno odločitvijo tožnik ugovorov, ki bi se konkretno nanašali na to odločitev, ne navaja, zato je sodišče odločitev preizkusilo v smeri pravilne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka ter ugotavlja, da je odločitev pravilna in na zakonu utemeljena. V celoti soglaša z razlogi organa, ki se nanašajo na zavrnitev in na njegovo razumevanje vloženega predloga.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.