Jedro

Pravnomočna kazenska soba o odgovornosti toženke in oporočnih prič za storjeno dejanje veže pravdno sodišče zaradi identičnega dejanskega stanja. V pravdnem postopku torej ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale odgovornost tožene stranke, zato so vse pritožbene trditve, da bi sodišče moralo postaviti drugega izvedenca grafologa, ki bi ugotavljal, ali je podpis na oporoki pokojnikov, brezpredmetne.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo razsodilo, da je neveljavna pisna oporoka z dne 20.02.1998 R.R., rojenega 19.05.1944 v P., nazadnje stanujočega v I., umrlega dne 12.05.1998. Toženo stranko je sodišče obvezalo, da mora povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 588.981,00 SIT v 15-ih dneh. V obrazložitvi sodbe je sodišče navedlo, da so bile toženka in oporočni priči N. V.in M.T.Š. pravnomočno obsojene zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin. Toženka zato, ker je lastnoročno na oporoki ponaredila podpis oporočitelja, oporočni priči M.T.Š., ker je na papirju, kjer je bil ponarejen podpis oporočitelja natipkala izmišljeno vsebino njegove oporoke in jo podpisala, N. V. pa zato, ker je tako oporoko podpisala. Ker temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je civilno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo (14.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ter je zato tožbenemu zahtevku za razveljavitev takšne oporoke sodišče prve stopnje ugodilo.

Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3.tč. 1.odst. 338.čl. ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje. Trdi, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, ker se zaključki izvedenca S.P. in izvedenca M.P. v zvezi z odločilnimi dejstvi ne ujemajo z mnenjem izvedenke A.S.. Prvo omenjena izvedenca sta namreč mnenja, da podpis oporočitelja na oporoki z dne 20.02.1998 ni pristen, čemur je sledilo tudi sodišče kljub temu, da je izvedenka A.S. svoje izvedensko mnenje zaključila s sklepom, da je oporoko z dne 20.02.1998 lastnoročno podpisal pokojni R.R.. Glede na takšno stanje je pooblaščenec tožene stranke na zadnjem naroku za glavno obravnavo predlagal postavitev novega izvedenca, ki bi ugotavljal, ali je podpis na oporoki pokojnikov. Navedeni predlog je sodišče zavrnilo kot nepotreben, s čemer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V ponovnem postopku bi sodišče prve stopnje dokaznemu predlogu moralo ugoditi zlasti ob dejstvu, ker je tudi kazensko sodišče svojo odločitev utemeljilo predvsem na obeh izvedeniških mnenjih, to je na mnenju izvedenca P. in P..

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 14.čl. ZPP je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju na podlagi katerega je bilo odločeno v kazenskem postopku. Toženka je bila pravnomočno obsojena v kazenskem postopku, ker je na oporoki lastnoročno ponaredila podpis oporočitelja, oporočni priči pa zato, ker je ena od njiju natipkala izmišljeno vsebino oporoke in jo podpisala, druga pa zato, ker je takšno oporoko podpisala. Tak opis toženkinega ravnanja in oporočnih prič vsebuje tudi zahtevek tožeče stranke, zaradi katere ta v tej pravdi zahteva razveljavitev oporoke. Za veljavnost pisne oporoke pred pričami je v 1.odst. 64.čl. Zakona o dedovanju (ZD) določeno, da lahko oporočitelj, ki zna pisati in brati napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil nekdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči pa se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči, čeprav zadnji pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke (2.odst. 64.čl. ZD). Pravnomočna kazenska sodba o odgovornosti toženke in oporočnih prič za storjeno dejanje torej veže pravdno sodišče zaradi identičnega dejanskega stanja. V pravdnem postopku torej ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale odgovornost tožene stranke, zato so vse pritožbene trditve, da bi sodišče moralo postaviti drugega izvedenca grafologa, ki bi ugotavljal, ali je podpis na oporoki pokojnikov, brezpredmetne. Neutemeljeno pritožbo tožene stranke je iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (čl. 353 ZPP).