Jedro

Tudi v kolikor bi torej bilo mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da prihranki na transakcijskem računu dolžnice spadajo v stečajno maso, pa glede na to, da ZFPPIPP na uporabo določbe 137. člena ZIZ izrecno ne napotuje in tudi dolžnica nanjo ni bila izrecno opozorjena, ta ne more predstavljati podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja nad stečajno dolžnico: A. A., rojena dne ..., davčna številka: ..., denarno dobroimetje v znesku 2.244,96 EUR na denarnem računu stečajne dolžnice št. ..., odprtem pri banki B. (1. točka izreka). Banki je naložilo, da mora v treh delovnih dneh po prejemu tega sklepa denarno dobroimetje iz 1. točke izreka sklepa prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja: C. C., št. ...., odprtega pri banki D. d. d. (2. točka izreka).

2. Dolžnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upravitelj podal predlog za izdajo pisnih navodil po 101. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), v katerem je navedel, da dolžnica vse do 27. 1. 2023 ni bila zaposlena in je prejemala samo denarno socialno pomoč, ki je po 3. točki 101. člena ZIZ, na uporabo katerega napotuje drugi odstavek 389. člena ZFPPIPP, izvzeta iz izvršbe. Ob pregledu stanja na njenem transakcijskem računu je ugotovil, da dolžnica na njem del prejetih sredstev hrani skozi daljše obdobje oziroma denarna sredstva na njem varčuje, saj je imela v določenem obdobju na računu skoraj 3.000,00 EUR, še vedno pa ima na njem za 2.244,96 EUR denarnih sredstev. Po navedbah upravitelja je denarna socialna pomoč izvzeta iz rubeža, ampak v luči namena zakona samo za doseganje z zakonom določenega cilja, to je zagotoviti redno preživljanje dolžnika. V kolikor dolžnik ta sredstva na denarnem računu varčuje, določba zakona izgubi namen. Dolžnica pa glede na zgoraj navedeno po mnenju upravitelja očitno teh denarnih sredstev ne potrebuje za preživetje. Zato je sodišču predlagal izdajo navodila, ali naj se predmetna privarčevana sredstva zasežejo na podlagi izdanega sklepa o zasegu denarnega dobroimetja, ali naj se štejejo kot osebno premoženje dolžnice, ki ne spada v stečajno maso.

6. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino določb 389. člena ZFPPIPP, v katerih je urejeno, katero premoženje spada v stečajno maso, kateri predmeti in prejemki so izvzeti iz stečajne mase ter katere določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se uporabljajo za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso (102. člen ZIZ) ter določb 394. člena ZFPPIPP, ki govorijo o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih (za katerega se smiselno uporabljajo tretji do peti odstavek 393. člena ZFPPIPP in tretji odstavek 147. člena ZIZ), zaključilo, da se določilo šestega odstavka 102. člena ZIZ, po katerem se na dolžnikove denarne prejemke lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec, povezuje s pravilom 137. člena ZIZ, saj ta določa, da lahko organizacija za plačilni promet seže na dolžnikova sredstva, ki so sicer iz izvršbe izvzeta (101. člen ZIZ) oziroma je izvršba na njih omejena (102. člen ZIZ), če jih ima dolžnik na svojem računu več kot mesec dni. Ker se tako tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP kot 137. člen ZIZ sklicujeta na 102. člen ZIZ, se po presoji sodišča prve stopnje določilo 137. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja, čeprav ZFPPIPP na določbo 137. člena ZIZ izrecno ne napotuje. Navedlo je, da je bil v predmetni zadevi 28. 1. 2022 izdan sklep, na podlagi katerega je bilo stečajni dolžnici med drugim naloženo, da morebitna sredstva na računu, upoštevajoč omejitev zasega, po nalogu upravitelja nakaže na fiduciarni račun upravitelja, odprt za potrebe predmetnega postopka osebnega stečaja ter da 14. 2. 2022 izdan sklep o zasegu denarnega dobroimetja pri banki B. ne vsebuje tudi prihrankov na tem računu, temveč le prilive in denarno dobroimetje iz teh prilivov. Zato je glede na ugotovitev, da sredstva na računu dolžnice v znesku 2.244,96 EUR predstavljajo prihranke, ki ob uporabi določbe 137. člena ZIZ v zvezi s šestim odstavkom 102. člena ZIZ, oba v zvezi s tretjim odstavkom 389. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso, izdalo izpodbijani sklep.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določbe 389., 393. in 394. člena ZFPPIPP ne napotujejo izrecno na uporabo določbe 137. člena ZIZ.1 Tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP res napotuje na uporabo določbe 102. člena ZIZ, ki v šestem odstavku določa, da se na dolžnikove denarne prejemke lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec, kar bi lahko privedlo do razlage, da se v postopku osebnega stečaja uporablja tudi določba 137. člena ZIZ, po kateri lahko na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen ZIZ) oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen ZIZ), organizacija za plačilni promet poseže po poteku enega meseca od priliva. Vendar pa je sodišče prve stopnje že samo ugotovilo, da sklep o zasegu denarnega dobroimetja, izdan na podlagi 394. člena ZFPPIPP, ne vsebuje tudi prihrankov na transakcijskem računu dolžnice. Iz sklepa ne izhaja, da bi bilo banki naloženo, da mora pri zasegu ravnati skladno z določilom 137. člena ZIZ, tako kot je to v izvršilnem postopku, v katerem takšno napotilo banki vsebuje že sklep o izvršbi. V njem je namreč izrecno napotilo, da mora banka upoštevati 137. člen ZIZ, ki za potrebe izvršilnega postopka (vse pa v zvezi s 102. členom ZIZ) vsebuje napotilo, kdaj sredstva na računu dolžnika postanejo prihranek, banki pa hkrati naloži, da zarubi tudi prihranke.2 Tega sklep o zasegu denarnega dobroimetja, izdan v tem postopku osebnega stečaja, ne vsebuje. Niti takšnega napotila ne vsebuje sklep, izdan v tej zadevi 28. 1. 2022, saj je v njem le splošno napotilo, da mora dolžnica morebitna sredstva na računu, upoštevajoč omejitev zasega, po nalogu upravitelja nakazati na fiduciarni račun upravitelja.

8. Tudi v kolikor bi torej bilo mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da prihranki na transakcijskem računu dolžnice spadajo v stečajno maso, pa glede na to, da ZFPPIPP na uporabo določbe 137. člena ZIZ izrecno ne napotuje in tudi dolžnica nanjo ni bila izrecno opozorjena, ta ne more predstavljati podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Prim. VSL Sklep Cst 393/2022 z dne 5. 1. 2023. 2 Prim. VSL Sklep Cst 73/2021 z dne 2. 3. 2021.