Jedro

Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi domnevo, da obstoji pogodba o zaposlitvi in ne pogodba (avtorska ali kakšna druga), ki sta jo stranki sklenili (namenoma ali le zato, da bi prikrili dejansko razmerje).

Dokler (delovno) razmerje še traja, lahko delavec na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, mora uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

1. Tožnica je delala pri toženi stranki od leta 1996 na podlagi sklenjenih avtorskih pogodb. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnica uveljavljala ugotovitev, da so bile avtorske pogodbe za obdobje od 1. 7. 1996 do 13. 11. 2004 oziroma od 1. 7. 1996 do 13. 11. 2006 navidezne in da je bila v delovnem razmerju. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti avtorskih pogodb in ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 7. 1996 do 13. 11. 2004 ter za vpis delovne dobe in plačilo davkov in prispevkov. Ugotovilo je, da se je tožnica sklicevala na zadnjo veljavno avtorsko pogodbo iz novembra 2004, tožbo pa vložila šele julija 2005, kar je po poteku roka iz tretjega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR). Zahtevek za ugotovitev ničnosti je zavrnilo, ker ni ugotovilo obstoja razloga ničnosti po četrtem odstavku 39. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 – OZ).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo, prvostopno sodbo v zavrnilnem delu razveljavilo in tožbo zavrglo. Pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje glede pravočasnosti vložitve tožbe. Zavrglo je tudi del tožbe, v katerem je tožnica uveljavljala ničnost avtorskih pogodb (za kar tudi ni pristojno delovno temveč redno sodišče), saj gre dejansko za spor o obstoju delovnega razmerja, kjer je sodno varstvo zagotovljeno po 204. členu ZDR.

3. Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zahtevala ugotovitev obstoja disimulirane pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi več zaporednih avtorskih pogodb je bila pri toženi stranki v razmerju z vsemi elementi delovnega razmerja. Ne strinja se s stališčem, da bi morala tožbo vložiti v roku 30 dni od prenehanja zatrjevanega razmerja, saj ne uveljavlja ugotovitve nezakonitosti odpovedi ali drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Zahteva ugotovitev, da je bilo njeno razmerje s toženo stranko v času njegovega trajanja delovno razmerje. ZDR pa za tak primer ne določa nobenega prekluzivnega roka.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP). Ker tožnica revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja, revizijsko sodišče izpodbijanega sklepa v tem delu ni preizkušalo.

7. Tožnica je postavila (tudi) tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti avtorskih pogodb. Po določbi 12. člena ZDR se pri določanju posledic ničnosti pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ZDR ne določa drugače. Glede uveljavljanja ničnosti ima ZDR v 13. členu posebne določbe, ki pa niso drugačne kot jih določa Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001 - OZ) v 92. in 93. členu: na ničnost pogodbe o zaposlitvi pazi sodišče po uradni dolžnosti, nanjo pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba, pravica do uveljavljanja ničnosti pogodbe o zaposlitvi pa tudi ne preneha.

8. Vendar pa tožnica ne zatrjuje ničnosti pogodbe o zaposlitvi, temveč ničnost avtorskih pogodb in še to ne zato, ker naj bi bile te kot take v nasprotju z zakonom, ki ureja sklepanje avtorskih pogodb. Za odločanje o ničnosti pogodb civilnega prava delovno sodišče niti ni pristojno. Pristojno je le za odločanje o ničnosti pogodb o zaposlitvi (drugi odstavek 13. člena ZDR).

9. Tožnica uveljavlja obstoj delovnega razmerja, ker naj bi v razmerju, ki sta ga stranki uredili z avtorsko pogodbo, obstajali elementi delovnega razmerja. V takem primeru pa se po 16. členu ZDR domneva, da obstoji delovno razmerje. Na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDR se delovna razmerja sklepajo s pogodbo o zaposlitvi. Zato pomeni domneva o obstoju delovnega razmerja tudi domnevo, da obstoji pogodba o zaposlitvi in ne pogodba (avtorska ali kakšna druga), ki sta jo stranki sklenili (namenoma ali le zato, da bi prikrili dejansko razmerje).

10. ZDR v drugem odstavku 11. člena določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja (v takem primeru velja domneva o obstoju delovnega razmerja) in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (20. člen ZDR). Sklepanje civilnih pogodb v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena ZDR je sankcionirano tudi kot prekršek (231. člen ZDR).

11. Po določbi 86. člena OZ je pogodba nična, če nasprotuje Ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom - razen če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Po ZDR namen prepovedi sklepanja civilnih pogodb, kadar obstoje elementi delovnega razmerja, ni ugotavljanje ničnosti civilne pogodbe s posledicami, ki jih predpisuje OZ (87. člen). ZDR v takem primeru predpisuje konverzijo pogodbe, smiselno podobno (ne pa enako) kot OZ v 89. členu.

12. Navedeno pomeni, da - ne glede na to, kako je bil tožbeni zahtevek postavljen in kako je bilo o njem odločeno - ne gre niti za uveljavljanje ničnosti pogodbe o zaposlitvi po ZDR, niti za uveljavljanje ničnosti avtorske pogodbe po OZ. Gre za zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja (prvi odstavek 41. člena ZDSS-1), torej za ugotovitev, da je bila (dejansko) sklenjena pogodba o zaposlitvi in ne avtorska pogodba, ki je kot pogodba o zaposlitvi tudi prenehala. V takem primeru pa mora delavec sodno varstvo uveljavljati na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR.

13. Dokler (delovno) razmerje še traja, delavec lahko na podlagi tretjega odstavka 15. člena in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa je (delovno) razmerje že prenehalo, bi tožnica morala uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR. Torej najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je zvedela za kršitev pravic. Kdaj je bilo to (novembra 2004) ni bilo sporno. S tem dnem so bile tožnici kršene njene zatrjevane pravice iz delovnega razmerja oziroma ji je to prenehalo. Tožba, vložena 1. 7. 2005, je bila vložena prepozno. Rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti. Ob pravilni uporabi materialnega prava ima ugotovitev zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe za posledico zavrženje tožbe. Zato je izpodbijana odločitev pravilna. Enako je Vrhovno sodišče že odločilo v podobnih primerih, ki jih navaja izpodbijani sklep in še več drugih.

14. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je pravilna in zakonita odločitev sodišča druge stopnje, ki je zaradi zamude roka za vložitev tožbe po tretjem odstavku 204. člena ZDR, tožbo zavrglo. Zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

15. Ker navedbe tožene stranke v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev, je sodišče sklenilo, da krije stroške zanj tožena stranka sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP).