Jedro

Če je v teku postopka nad toženo stranko začet in pravnomočno zaključen stečajni postopek, se šteje, da je tožena stranka prenehala obstajata, zato se postopek prekine in se nadaljuje, ko pravni nasledniki tožene stranke prevzamejo postopek oziroma, ko jih sodišče pozove naj to storijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je zaradi prenehanja obstoja tožene stranke na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr.št. St 14/2000-55 z dne 21.2.2002 postopek v tem individualnem delovnem sporu prekinjen.

Zoper navednei sklep se pritožuje tožeča stranka, uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je bil tožnik s sklepom stečajnega senata napoten na pravdo, zaradi tega po mnenju tožnika pred koncem predmetne pravde stečaj ne bi smel biti zaključen in tudi tožena stranka ne izbrisana iz registra. V predmetni zadevi bi zato nedvomno šlo za odškodninsko odgovornost države, tožnik pa je pripravljen na vse, saj je hudo razočaran s postopanjem sodišča. Ker je bil v dobri veri, da stečaj ne bo prej zaključen, dokler o njegovi zadevi ne bo odločeno, je tožnik tudi zamudil rok, da bi sploh lahko tožil lastnike tožene stranke oz. njenega poslovodnega organa. Res pa je, da o njih ne ve ničesar, saj niso državljani Republike Slovenije. Tožnik zato tožbo spreminja v toliko, da poleg tožene stranke toži Republiko Slovenijo, saj je bila tožniku zaradi vseh navedenih postopkov nedvomno povzročena škoda vsaj v višini tožbenega zahtevka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov ugotovilo, da nobeden izmed teh razlogov ni podan. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje popolno ugotovilo in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava. Sodišče v postopku tudi ni bistveno kršilo takih določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP - Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da pritožbene navedbe tožeče stranke niso bistvene, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato ne morejo vplivati na drugačno pravno presojo odločitve sodišča. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listin v spisu, je tožnik s tožbo, ki jo je vložil dne 2.1.2000, od tožene stranke uveljavljal denarno terjatev iz naslova neplačanih obveznosti za čas od 1.3.1997 do 1.4.1999, ko mu je bilo pri toženi stranki onemogočeno delati. V teku postopka pa je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek, ki je bil pravnomočno zaključen dne 19.3.2002, kar pomeni, da je tožena stranka tega dne prenehala obstajati. Ker ZPP v 3. točki 1. odst. 205. člena izrecno določa, da v primeru če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oz. če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje, se postopek prekine in se nadaljuje, ko pravni nasledniki te pravne osebe prevzamejo postopek, ali ko jih sodnik povabi naj to storijo. Zaradi tega je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je s sklepom postopek v tem individualnem sporu prekinilo in kot izhaja iz razlogovanja odločitve, je tožečo stranko tudi pozvalo, naj čimprej sporoči sodišču, če so ji znani pravni nasledniki tožene stranke, da bo lahko v skladu z določbo 208. člena ZPP pravne naslednike pozvalo, da prevzamejo postopek na strani tožene stranke. Iz navedenih razlogov je odločitev sodišča prve stopnje pravno pravilna in zakonita.

Zaradi navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. člena ZPP).