Up-303/01 - 9

11. 9. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 3. septembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 183/2000 z dne 10. 4. 2001 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1467/98 z dne 13. 4. 2000 in s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 927/95 z dne 10. 3. 1998 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov zahtevek za razveljavitev disciplinskih odločb, na podlagi katerih je bil pritožniku zaradi storitve hujše kršitve delovne obveznosti izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Višje sodišče je takšno odločitev sodišča prve stopnje potrdilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo tudi pritožnikovo revizijo.

Sodišča so pritrdila oceni disciplinskih organov pritožnikovega delodajalca, da je pritožnik s svojim ravnanjem izpolnil znake očitane mu disciplinske kršitve, zavrnila pa so tudi vse ugovore pritožnika o zatrjevanih kršitvah disciplinskega postopka.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama obeh nižjih sodišč vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitve 22., 23., 49., 50. in 153. člena Ustave. V ustavni pritožbi izraža nestrinjanje s stališčem sodišč, da je bila disciplinska komisija zakonito sestavljena, in opozarja, da bi glede na določbe pravilnika, ki ga tožena stranka ni spremenila, disciplinska komisija morala biti sestavljena iz petih članov. Navaja tudi, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njegov revizijski očitek v zvezi z zatrjevano kršitvijo disciplinskega postopka, ki je bila storjena s tem, ko ni bila podana identiteta med ustno razglašeno disciplinsko odločbo in njenim pisnim odpravkom.

3.Z ugovorom o nepravilni sestavi disciplinske komisije očita pritožnik sodiščem zmotno uporabo materialnega prava, kar pa samo po sebi ne more utemeljevati ustavne pritožbe. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnih sporih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa v izpodbijani sodbi ni. Pravnemu stališču sodišč, po katerem je izvolitev disciplinske komisije v sestavi treh članov na istem organu, kot je sprejel pravilnik tožene stranke, treba razumeti kot prilagoditev sestave disciplinske komisije novi zakonski ureditvi in s tem kot derogacijo določb pravilnika, ni mogoče očitati, da bi bilo nesprejemljivo z vidika katere izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Prav tako pa ne gre za primer, ko bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave.

4.Z vidika kršitve človekovih pravic bi lahko bil relevanten kvečjemu pritožnikov očitek, da Vrhovno sodišče ni v celoti odgovorilo na njegove revizijske navedbe. Določba 22. člena Ustave vključuje namreč tudi pravico vsake od strank, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča. Ob tem velja pritrditi navedbam pritožnika, da Vrhovno sodišče na njegov revizijski očitek o tem, da ni bila podana identiteta med ustno razglašeno disciplinsko odločbo in njenim pismenim odpravkom, ni zadovoljivo odgovorilo. Ne glede na navedeno pa zatrjevana kršitev 22. člena Ustave ni podana.

Omenjena določba namreč od sodišč ne zahteva, da odgovorijo prav na vse navedbe strank. Na očitno pravno nepomembne navedbe tako sodišču ni treba odgovarjati. Prav takšna pa je omenjena navedba pritožnika. Četudi bi namreč zatrjevana kršitev disciplinskega postopka dejansko bila podana, ne bi šlo za kršitev, ki bi lahko utemeljevala nezakonitost disciplinskih odločb. To pa pomeni, da je z vidika presoje utemeljenosti zahtevka pritožnika, ki je uveljavljal razveljavitev disciplinskih odločb, ta njegova navedba nebistvena in Vrhovnemu sodišču zato nanjo ni bilo treba izrecno odgovarjati. Samo v pojasnilo pritožniku pa Ustavno sodišče še dodaja, da je na to njegovo navedbo dovolj obsežno in natančno odgovorilo že Višje sodišče.

5.Pritožnikovega očitka o kršitvi 153. člena Ustave v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, omenjena določba pa to ni.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan