Jedro

S predlaganim vpisom prepovedi prenosa zemljiškega pisma tožnica po vsebini zahteva vpis prepovedi razpolaganja s stvarno pravico v smislu 7. točke 22. člena ZZK-1. Ob izkazanih predpostavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za predlagano zaznambo prepovedi prenosa zemljiškega pisma v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožbi tožnice se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje P 942/2013-II z dne 22. 5. 2013 v 9. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi toženca se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje P 942/2013-II z dne 20. 9. 2013 razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 5. 2013 (v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 17. 7. 2013) izdalo začasno odredbo, da se tožencu prepove odtujitev in obremenitev v izreku sklepa navedenih nepremičnin z vknjižbo prepovedi v zemljiško knjigo (1. in 2. točka izreka), da se tožencu prepove prenašanje zemljiškega pisma, izdanega na podlagi akta o ustanovitvi zemljiškega dolga z dne 29. 3. 2013 pod Dn št. 70054/2013 (3. točka izreka), da je toženec dolžan izvršitelju izročiti zemljiško pismo (4. točka izreka), da se terjatev toženca do zemljiškoknjižnega sodišča do vročitve zemljiškega pisma zarubi in prenese na tožnico, v imenu katere zemljiško pismo prevzame in hrani izvršitelj (7. točka izreka) ter da se tožencu v primeru kršitve izreče denarna kazen oziroma se izvršitelju nalaga odvzem zemljiškega pisma (5. točka izreka). Sodišče je določilo izvršitelja (6. točka izreka) in sklenilo, da začasna odredba velja do poplačila terjatve, ki izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 283/2009 z dne 6. 7. 2010 (8. točka izreka). Zavrnilo pa je predlog tožnice, da se prepoved prenosa zemljiškega pisma zaznamuje v zemljiški knjigi (9. točka izreka).

S sklepom z dne 20. 9. 2013 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora toženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 22. 5. 20013 in dopolnilni sklep z dne 17. 7. 2013 ter oba sklepa vzdržalo v veljavi.

Zoper sklep o začasni odredbi vlaga pritožbo tožnica. Sklep izpodbija v 4. in 9. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da njenemu zahtevku v celoti ugodi. Opozarja, da ni bilo odločeno o njenem zahtevku, da se zemljiškoknjižnemu sodišču prepove vročitev zemljiškega pisma tožencu oziroma, da se mu naloži vročitev zemljiškega pisma neposredno izvršitelju. Iz previdnosti predlaga dopolnitev začasne odredbe tako, da se nanjo prenese terjatev do izročitve zemljiškoknjižnega pisma. Ne strinja se z odločitvijo in razlogi sodišča, da se predlog za vpis prepovedi prenosa zemljiškega pisma v zemljiško knjigo zavrne. Opozarja na 7. točko prvega odstavka 22. člena ZZK-1, ki po njenem mnenju predstavlja pravno podlago za predlagani vpis.

Toženec se pritožuje zoper sklep z dne 20. 9. 2013 in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. Navaja, da se izdana začasna odredba nanaša na nepremičnine, ki so po določbi 177. člena ZIZ izvzete iz izvršbe. Sodišče je neutemeljeno in preuranjeno zaključilo, da toženec ni dokazal svojih navedb, da se z družino preživlja s kmetijo. Toženec je predlagal zadosti dokazov, ki bi jih sodišče moralo izvesti in šele nato podati dokazno oceno. Sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, saj toženca ni zaslišalo. Ugovarja, da terjatev tožnice ne obstoji in da je odločitev sodišča v tem delu neobrazložena. Sodišču še očita, da se ni opredelilo do njegovih navedb, da bo z izdano začasno odredbo utrpel znatno škodo. Prav tako se sodišče ni opredelilo do njegovih trditev, s katerimi je pojasnil razloge za ustanovitev zemljiškega dolga.

Tožnica je odgovorila na pritožbo toženca in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 22. 5. 2013 Sodišče prve stopnje je z izdano začasno odredbo tožencu prepovedalo prenos zemljiškega pisma, izdanega na podlagi akta o ustanovitvi zemljiškega dolga z dne 29. 3. 2013 pod Dn št. 70054/2013. Tožnica je predlagala tudi, da se prepoved prenosa zemljiškega pisma zaznamuje v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je predlog tožnice zavrnilo z utemeljitvijo, da takšna aplikacija v zemljiški knjigi ni predvidena. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je takšna odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna.

V 7. točki 22. člena ZZK-1(1) je določeno, da se v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva glede prepovedi imetniku pravice na nepremičnini razpolagati s to pravico. Zemljiško pismo je vrednostni papir z inkorporirano stvarno pravico zemljiškega dolga. Zemljiški dolg kot stvarna pravica se prenaša zunajknjižno s prenosom zemljiškega pisma. S predlaganim vpisom prepovedi prenosa zemljiškega pisma tožnica torej po vsebini zahteva vpis prepovedi razpolaganja s stvarno pravico v smislu 7. točke 22. člena ZZK-1. Ob izkazanih predpostavkah za izdajo začasne odredbe torej ni ovir za predlagano zaznambo prepovedi prenosa zemljiškega pisma v zemljiški knjigi.

Pritožbeno sodišče ni moglo samo spremeniti izdane začasne odredbe, saj bi s tem poseglo v pravico toženca do ugovora zoper (spremenjeno) začasno odredbo in mu s tem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Zato je pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v 9. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP(2)), v katerem naj o predlogu tožnice ponovno odloči. V novem postopku bo moralo sodišče odločiti tudi o predlogu tožnice, o katerem, kot utemeljeno opozarja pritožba, ni bilo odločeno.

O pritožbi zoper sklep z dne 20. 9. 2013 Po določbi 241. člena ZIZ(3) ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah, ki po tem ali drugem zakonu ne morejo biti predmet izvršbe. Predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati (prvi odstavek 177. člena ZIZ). Če je zavarovanje dovoljeno na stvari, ki ne more biti predmet izvršbe, je podan ugovorni razlog iz 7. točke 55. člena ZIZ (239. člena ZIZ).

Toženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjal, da predstavlja zaščitena kmetija, ki je predmet zavarovanja, izključni vir njegovega zaslužka in bistveni dohodek njegove družine. Navajal je, da ima status kmeta in da se od leta 2010, odkar je izgubil dotedanjo zaposlitev, preživlja izključno z delom na kmetiji, z dohodkom od dela na kmetiji pa se preživlja tudi njegova družina. Sodišče prve stopnje je ugovorne navedbe toženca zavrnilo z utemeljitvijo, da toženec ni izkazal kot verjetno, da se skupaj z družino preživlja s kmetijo, saj je v dokaz svojih navedb ponudil le lastno zaslišanje in zaslišanje očeta, ne pa tudi žene in otrok ter listinskih dokazov. Takšna obrazložitev, brez razlogov o tem, zakaj izvedba predlaganih dokazov ne bi privedla do drugačne odločitve v zadevi, pa za opustitev izvedbe dokaza ni zadostna in predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Ker je bilo zaslišanje toženca in njegovega očeta predlagano v zvezi z odločilnim dejstvom, opustitev izvedbe dokaza z nesprejemljivo utemeljitvijo, predstavlja bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker ugotovljene kršitve pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, je izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru toženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 22. 5. 2013 in dopolnilni sklep z dne 17. 7. 2013 (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj se pravilno opredeli do ugovornih navedb toženca, da je bilo zavarovanje dovoljeno na nepremičninah, ki sodijo pod režim 177. člena ZIZ. Če se bo ugovor toženca izkazal kot neutemeljen, naj sodišče prve stopnje presodi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve iz 272. člena ZIZ, ki je bila predlagana v konkretnem primeru.

O stroških pritožbenega postopka Ker o zahtevku za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP), je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pravdnih strank pridržalo za končno odločbo.

(1) Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 in nasl.)

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.)

(3) Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998 in nasl.)