Jedro

Iz druge alineje prvega odstavka 92. člena ZObr jasno izhaja, da se pogodba o zaposlitvi "lahko podaljšuje". Predvidena je torej le možnost podaljšanja, ki tožene stranke ne obvezuje k podaljševanju veljavnosti pogodb.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožena stranka tožniku nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dnem 12. 6. 2005 in da ima tožnik pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, da mu delovno razmerje ni prenehalo ter da ga je tožena stranka dolžna sprejeti v delovno razmerje in izplačati plačo za čas od 13. 6. 2005 do vrnitve na delo. Odločilo je, da je tožnik dolžan plačati toženi stranki stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnik imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki je s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, prenehala veljati.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, razen glede odločitve o stroških, glede katerih je odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bil njegov zaposlitveni položaj specifičen, saj ga poleg splošne delovnopravne zakonodaje ureja tudi Zakon o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 in nadaljnji). Meni, da je izpolnjeval vse z zakonom predpisane pogoje za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi. Zato je na podlagi 92. člena in tretjega odstavka 93. člena ZObr upravičen do podaljšanja pogodbe o zaposlitvi. Neutemeljeno je stališče, da je položaj vojaka, ki po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pogodbe ne more podaljšati zaradi starosti in ki ima v tem primeru pravico do druge ustrezne zaposlitve, drugačen od položaja tožnika, ki je vedno izpolnjeval vse predpisane pogoje za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi na dolžnosti vojaka. Namen določil ZObr je potrebno razlagati le tako, da je tožena stranka v primeru izpolnjevanja vseh zakonskih pogojev zavezana podaljševati pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je potrebno upoštevati tudi vse ostale določbe ZObr, njihov temeljni namen in smoter sklepanja pogodbe o zaposlitvi na vojaški dolžnosti za določen čas in tudi določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02).

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožeča stranka ni določno opredelila bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s katerimi naj bi bila obremenjena sodba sodišča druge stopnje. Zato sodišče z vidika tega revijskega razloga izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. ZDR v prvem odstavku 52. člena omejuje sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tem, da našteva primere, ko je taka pogodba dopustna. V prvih 12 alinejah so našteti zakonski razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V zadnji, trinajsti alineji pa ZDR dopušča možnost, da se pogodba o zaposlitvi sklene tudi v drugih primerih, ki jih določa ZDR ali kakšen drug zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. ZObr je tak specialni predpis, ki na področju poklicnega opravljanja vojaške službe ureja sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

10. Prvi odstavek 92. člena ZObr določa, da kdor izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, lahko z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi pri čemer se zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, in sicer kot kandidat za podčastnika in častnika oziroma vojaškega uslužbenca za nedoločen čas ali določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje; za vojaka za določen čas do deset let in se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti.

11. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je imel tožnik najprej sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 8. 11. 1996 za določen čas 10 let z veljavnostjo od 11. 11. 1996 dalje. Zaradi prevzema nove dolžnosti v stalni sestavi Slovenske vojske za formacijsko dolžnost vojaka je bila dne 15. 12. 1997 sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas 5 let oziroma do 14. 6. 2002. K tej pogodbi o zaposlitvi so bili sklenjeni trije aneksi, ki so veljavnost pogodbe podaljšali vsakič za določen čas enega leta. Z aneksom št. 1 sta pravdni stranki pogodbo podaljšali do 14. 6. 2003, z aneksom št. 2 do 14. 6. 2004, z zadnjim aneksom št. 3 z dne 3. 8. 2004 pa je bila pogodba o zaposlitvi podaljšana do 13. 6. 2005. Po navedenem datumu pogodba o zaposlitvi ni bila več podaljšana. Tožena stranka je tožnika z dopisom z dne 9. 5. 2005 obvestila, da mu bo s potekom zadnjega aneksa delovno razmerje prenehalo.

12. Iz zakonske dikcije druge alineje prvega odstavka 92. člena ZObr jasno izhaja, da se pogodba "lahko podaljšuje". Predvidena je torej le možnost podaljšanja, ki toženo stranko ne obvezuje k podaljševanju veljavnosti pogodb. Revizija tako zmotno zatrjuje, da je ob izpolnjevanju vseh pogojev tožena stranka na podlagi te določbe zavezana k obveznemu podaljšanju pogodbe o zaposlitvi, saj iz zakona ta obveznost ne izhaja. Tožena stranka pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom ni podaljšala, saj po 13. 6. 2005 ni sklenila novega aneksa, ki bi veljavnost pogodbe podaljšal, niti ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi.

13. V skladu s prvim odstavkom 77. člena ZDR pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Drugi odstavek tega člena pa dopušča, da pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha še pred potekom dogovorjenega časa, če se o tem pogodbeni stranki sporazumeta ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZDR.

14. Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas in sicer do 13. 6. 2005. Glede na navedene določbe ZDR je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nastopilo avtomatično s samim potekom časa za katerega je bila pogodba sklenjena. Sodišči nižje stopnje sta pravilno utemeljili, da v primeru prenehanja pogodbe za določen čas zaradi poteka časa niti ni potrebno, da delodajalec izroči delavcu morebiten sklep ali obvestilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, saj le to nima konstitutivnih učinkov, ampak predstavlja le neobvezno obvestilo, da bo prišlo do prenehanja pogodbe. Glede na navedeno je sodišče tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

15. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.