Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno razumelo določbo tretjega odstavka 12. člena ZST-1, ki jasno pove, da sodišče s predlogom, ki ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Določa pa izjeme, ko sodišče kljub pomanjkljivemu predlogu (vsebinsko) odloči o predlogu in sicer med drugim tudi, če predlog ne vsebuje izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje drugega odstavka istega člena. Navedena 5. alineja določa, da mora predlog vsebovati tudi soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Glede podatkov, ki so davčna tajnost, določa peti odstavek 12.a člena ZST-1, da sodišče po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko toženke po določbi prvega odstavka 108. člena ZPP ni pozivalo na dopolnitev predloga, ki ni vseboval njenega soglasja za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, saj je imelo zakonsko pooblastilo, da samo pridobi potrebne podatke na podlagi katerih je ugotovilo materialni položaj toženke za potrebe predlagane oprostitve plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo pritožbo zoper sklep samostojne sodniške pomočnice o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Ker je pri izdelavi sklepa v njegovem uvodu prišlo do očitne pisne pomote (zapisano je bilo, da je odločeno o pritožbi zoper sklep P 22/2023 z dne 24. 4. 2023), jo je sodišče odpravilo s popravnim sklepom, s katerim je uvod popravilo tako, da je bilo s sklepom z dne 7. 6. 2923 odločeno o pritožbi zoper sklep P 69/2022 z dne 17. 4. 2023. 2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov laično pritožuje tožena stranka, ki predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oz. da jo pritožbeno sodišče samo oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Najprej je pritožba opozorila, da sodišče ni obravnavalo pritožbe zoper sklep P 22/2023. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, gre v tem delu za očitno pisno pomoto, ki jo je bila odpravljena z izdajo popravnega sklepa, opisanega v 1. točki te obrazložitve. V tem delu zato pritožbeno sodišče ne odgovarja na pritožbene navedbe.

Toženka je prepričana, da bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog za oprostitev plačila sodne takse šteti za nepopolno vlogo in jo pozvati na dopolnitev. Navaja sodno prakso in opozarja, da zakon v primeru nepopolnih vlog ne določa izjem in da je vedno potrebno soglasje strank glede podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost. Če takih soglasji ni, je treba stranko pozvati na dopolnitev vloge. Že v vlogi z dne 29. 3. 2023 je navedla, da bo sodišču po potrebi dostavila vsa potrebna dokazila o njenem finančnem in materialnem stanju. Drugih podatkov ni navedla, prav tako ni prejela poziva na dopolnitev.

Pritožnica opozarja, da [...]. V zvezi s sredstvi na bančnem računu pritožnica navaja, da je šlo pri knjiženju zneska 645 EUR (28. 2. 2023) za administrativno napako: znesek je bil dodan na račun in hkrati z njega odvzet, zato ne predstavlja njenega dohodka. Ko jo bo sodišče pozvalo na dopolnitev vloge, bo vse te svoje trditve tudi dokazala. V zvezi z nepremičninami, ki jih je v sklepu navajalo sodišče, toženka navaja, da od njih nima prihodkov. V eni od nepremičnin prebiva (ta se ne sme upoštevati pri ugotavljanju premoženja), ostale pa ji pomenijo le breme (vzdrževanje, takse). Zemljišče, ki je v toženkini lasti do 1/12, je težko prodati, nepremičnina v ... je v 2. gradbeni fazi in ni primerna za bivanje. Ostalih nepremičnin toženka ne misli oddajati, saj so najemniki pogosto neplačniki, nepremičnino pogosto nepreudarno uporabljajo, zato bi lahko oddaja v najem vodila v nove sodne postopke. [...] Končno bi bilo negospodarno, če bi nepremičnine oddala ali prodala z namenom plačila sodne takse 57,74 EUR.

S tem, ko je sodišče samo pridobilo brez njenega soglasja podatke o njenem premoženjskem stanju ni le kršilo zakonodaje, ampak poseglo v ustavno zaščitene podatke in pravice toženke.

Navedb, s katerimi je toženka v vlogi, vloženi 28. 8. 2023, dopolnila svoje pritožbene navedbe zoper izpodbijani sklep, pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj so podane po izteku pritožbenega roka (ki je iztekel 10. 7. 2023).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno razumelo določbo tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah1 (v nadaljevanju: ZST-1), ki jasno pove, da sodišče s predlogom, ki ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Določa pa izjeme, ko sodišče kljub pomanjkljivemu predlogu (vsebinsko) odloči o predlogu in sicer med drugim tudi, če predlog ne vsebuje izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje drugega odstavka istega člena.2 Navedena 5. alineja določa, da mora predlog vsebovati tudi soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Glede podatkov, ki so davčna tajnost, določa peti odstavek 12.a člena ZST-1, da sodišče po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko toženke po določbi prvega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku3 (v nadaljevanju: ZPP) ni pozivalo na dopolnitev predloga, ki ni vseboval njenega soglasja za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, saj je imelo zakonsko pooblastilo, da samo pridobi potrebne podatke na podlagi katerih je ugotovilo materialni položaj toženke za potrebe predlagane oprostitve plačila sodne takse. V postopanju sodišča prve stopnje zato pritožbeno sodišče ne vidi nikakršne nepravilnosti.

5. Znesek ... EUR ne pomeni toženkine pokojnine, ampak njen povprečni mesečni dohodek [...]. V izogib nepotrebnemu ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na analizo toženkinih nepremičnin, kot je zajeta v 20. do 25. točki obrazložitve. Bistveno je (kar navaja tudi pritožba), da se nepremičnina, v kateri ima toženka stalno bivališče, ne upošteva pri ugotavljanju njenega materialnega položaja. Ta nepremičnina (posamezni del stavbe 4 v stavbi ...) je vredna 41.600 EUR, vse ostale nepremičnine pa sodišče mora upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega stanja, kar je bilo tudi pravilno upoštevano. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da predstavljajo te nepremičnine kapital, ki ga je na različne načine mogoče unovčiti – npr. s prodajo ali oddajo v najem. Pomisleki, ki jih v zvezi s tem izraža pritožba, glede na zakonsko ureditev oprostitve plačila sodne takse ne morejo biti upoštevni.

6. Velja opozoriti, da vrednost nepremičnin, ko se izvzame nepremičnina, v kateri toženka prebiva, še vedno presega ... EUR, po drugi strani pa sodna taksa za pritožbo znaša (le) 54 EUR, zato je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilen zaključek, da s plačilom te sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja toženka.

7. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP).

1 Uradni list RS, št. 37/2008, s spremembami. 2 To določbo je mogoče razumeti, da soglasje iz 5. alineje drugega odstavka istega člena ni obvezna sestavina predloga za oprostitev plačila sodne takse (glej npr. VSL Sklep II Cp 872/2023, ki se sicer nanaša na 6. alinejo, a gre prav tako za izjemo, ki jo določa tretji odstavek 12. člena ZST-1). 3 Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.