Jedro

Premoženje tožnika in njegove družine presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR. Tožnik ni navedel ničesar, kar bi omajalo po uradni dolžnosti pridobljen podatek o vrednosti nepremičnine in ni predložil nobenega dokaza v prid svojim trditvam ter zatrjuje zgolj slabo stanje hiše, kar potencialno res lahko vpliva na nižjo ceno, a tega z ničemer niti ni skušal dokazati, niti ni ponudil lastne ocene, kakšna je realna tržna vrednost nepremičnine. Možnost razpolaganja z nepremičnino je neokrnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopkih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod št. St .../2018, Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod št. PL .../2018 in Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod št. PL .../2019. V obrazložitvi akta je navedeno, da je tožnik vložil tri prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer je tožena stranka prošnje združila v en postopek. Ker je tožnik presegel premoženjski limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, je bila izdana zavrnila odločba, ki pa jo je Upravno sodišče RS s sodbo I U .../2019 z dne 4. 6. 2019 odpravilo in vrnilo zadevo v nov postopek.

2. Tožena stranka v obrazložitvi odločbe navaja, da se pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva tudi materialni položaj prosilca. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagateljev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (prvi in drugi odstavek 14. člena Zakona o brezplačni pravni pmoči, v nadaljevanju ZBPP). Ne glede na druge zakonske določbe se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi ali družini, ki razpolaga s premoženjem, ki presega mejni znesek 19.304,64 EUR, določen v prvem odstavku 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Tožena stranka ugotavlja, da sta družinski članici tožnika njegova žena in hčerka, stanujoči na istem naslovu. Iz listinskih dokazil v spisu izhaja, da premoženje tožnika in njegove družine presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR. Iz zemljiške knjige namreč izhaja, da je tožnikova žena A.A. med drugim lastnica nepremičnin parc. št. ... in ... k.o. ..., na kateri leži stavba št. ..., katerih vrednost po GURS znaša 22.745,98 EUR in ki v naravi predstavlja stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem na naslovu B., z uporabno površino 29 m2. Tožnik živi z družino na naslovu C., kjer imajo vsi družinski člani prijavljeno tudi stalno prebivališče. Zaradi tega se kot premoženje upošteva tudi nepremičnina na naslovu B, pri čemer njena vrednost za 3.441,34 EUR presega mejni znesek 19.304,64 EUR. V zemljiški knjigi pri nepremičninah tudi ni vpisana nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevalo lastninsko pravico. Skladno z napotili Upravnega sodišča RS je bila tožniku dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev ter mu je bilo omogočeno, da poda izjavo o ugotovljenih vrednostih nepremičnine oz. mu je bilo omogočeno dokazovanje drugačne vrednosti premoženja. Tožnik je v odgovoru na poziv navedel, da hiša ni priklopljena na komunalna omrežja, parcela sama po sebi ne prinaša dohodka, hiša ni uporabna in je ne more oddati v najem, v njej ne morejo živeti. Tožena stranka ugotavlja, da tožnik ni navedel ničesar, kar bi omajalo po uradni dolžnosti pridobljen podatek o vrednosti nepremičnine in ni predložil nobenega dokaza v prid svojim trditvam. Zatrjuje zgolj slabo stanje hiše, kar potencialno res lahko vpliva na nižjo ceno, a tega z ničemer niti ni skušal dokazati, niti ni ponudil lastne ocene, kakšno realno tržno vrednost nepremičnine potemtakem predstavlja. Možnost razpolaganja z nepremičnino je še vedno neokrnjena. Še vedno gre za stavbno zemljišče v stanovanjskem predelu strnjenega naselja, tako da ni nerealno, da se zemljišče proda, ne glede na dotrajanost hiše. Ker tožnik že z višino opredeljenega lastnega premoženja presega limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugega premoženja tožnika.

3. Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka ni preverjala mesečnih dohodkov tožnika. Zatrjuje tudi, da ima blokiran račun že več kot tri leta ter da ima njegova žena le minimalno plačo. Nadalje navaja, da tožena stranka ni ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje pogoje za izjemno brezplačno pravno pomoč, če je izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, kot tudi ne, če lastni dohodek tožnika ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Razen tega tožena stranka tudi ni uporabila četrtega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki omogoča dodelitev socialne pomoči družini, ki ima v lasti nepremičnino oz. premičnine, katere vrednost ne presega višine 50.000,00 EUR in je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino začasno ne more zagotoviti preživetja. Nadalje navaja, da ima tako on, kot njegova žena tudi kredit. Glede nepremičnine navaja, da le-ta nima elektrike in da ni priklopljena na vodovodno omrežje, niti na kanalizacijo in ne daje nobenega dohodka. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v novo odločanje toženi stranki.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanju materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre pa se ne glede na določbe tega poglavja denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

7. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik glede na navedena določila ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj ugotavlja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da premoženje tožnika in njegove družine presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR in da tožnik ni navedel ničesar, kar bi omajalo po uradni dolžnosti pridobljen podatek o vrednosti nepremičnine in ni predložil nobenega dokaza v prid svojim trditvam ter da zatrjuje zgolj slabo stanje hiše, kar potencialno res lahko vpliva na nižjo ceno, a tega z ničemer niti ni skušal dokazati, niti ni ponudil lastne ocene, kakšna je realna tržna vrednost nepremičnine. Pravilno je ugotovila, da je možnost razpolaganja z nepremičnino neokrnjena.

8. V zvezi s tožbenimi navedbami, da tožena stranka ni preverjala, kakšne dohodke dobiva tožnik in njegova žena, pri čemer omenja tudi kredite, ki jih imata, sodišče pojasnjuje, da iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre izhaja, da se dohodki ne upoštevajo, če ima oseba premoženje, ki presega določen limit. Iz navedenega določila je namreč razvidno, da se ne glede na določbe tega poglavja denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ker je tožena stranka ugotovila, da premoženje tožnikove žene presega navedeni limit, ji ni bilo potrebno ugotavljati, kakšne mesečne prejemke imata tožnik in njegova žena.

9. Glede tožbenih očitkov, da tožena stranka ni preverjala, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, sodišče ugotavlja, da tožnik v upravnem postopku ni predložil dokazov in zatrjeval okoliščin, ki opravičujejo dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči po 22. členu ZBPP. Izjemna brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli le v primerih, ki so v drugem odstavku 22. člena ZBPP izrecno opredeljeni (npr. obremenjenost z izrednimi stroški za potrebno zdravljenje, izredne finančne obveznosti, nastale kot posledica višje sile - potres, poplave, plačilo institucionalnega varstva ipd.). Eden od pogojev za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči je res tudi ta, da nastanejo razlogi, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oz. ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti, vendar je za to potrebno predložiti konkretna dokazila, predvsem dokazila o okoliščinah, da ni bilo mogoče vplivati na razloge nastanka materialne ogroženosti. Tožnik pa ni navajal nobenih razlogov iz določbe 22. člena ZBPP, ki bi utemeljevali uporabo oz. dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. Prav tako toženi stranki ni bilo potrebno ugotavljati, ali je izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP, kjer je določeno, da se brezplačna pravna pomoč dodeli, če ima prosilec verjetne izglede za uspeh. Ker finančni pogoj ni izpolnjen, toženi stranki ni bilo potrebno ugotavljati, ali je izpolnjen tudi vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 10. Tožnik tudi ni predložil dokazov, da si preživetja z nepremičninami začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati, kot to določa sedmi odstavek 27. člena ZSVarPre (tožnik navaja četrti odstavek 27. člena navedenega zakona, citira pa sedmi odstavek). Te okoliščine so določene v osmem odstavku 27. člena ZSVarPre (nasilje v družini, začet postopek odtujitve, začet postopek zaznambe prepovedi odtujitve), tožnik pa ni izkazal, da bi bile le-te podane.

11. Tožnik v tožbi podobno kot v upravnem postopku navaja, da nepremičnina na naslovu B ni priklopljena na električno in vodovodno omrežje in ne prinaša dohodka, vendar pa, kot je pravilno ugotovila tožena stranka, tožnik ni predložil konkretnih dokazil o denarni vrednosti nepremičnine, ki bi omajala pridobljeni uradni podatek o vrednosti nepremičnine, ki ga je pridobila tožena stranka.

12. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji, brez glavne obravnave, saj tožnik ni predlagal nobenega takega dokaza, ki bi ga bilo mogoče izvesti na glavni obravnavi in tudi ni predlagal same oprave glavne obravnave. Sodišče je tako lahko odločilo na nejavni seji, brez glavne obravnave ob smiselni uporabi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.