Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje, da zaradi pomanjkljivosti upravnega spisa ne reši upravnega spora, je bila preuranjena. Sodišče prve stopnje bi moralo namreč v takem primeru od tožene stranke zahtevati, da v določenem roku pošlje vse spise, ki se nanašajo na zahtevo (4. odstavek 36. člena ZUS), tožeči stranki naložiti, da v določenem roku dopolni ali pojasni svoje navedbe (2. točka 1. odstavka 44. člena ZUS) in po potrebi zaradi razjasnitve dejanskega stanja opraviti tudi glavno obravnavo (1. in 2. odstavek 50. člena ZUS).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) odpravilo odločbo Župana Občine Piran z dne 18.12.1998, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z odpravljeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Uprave Občine Piran z dne 19.5.1998, s katero je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevek tožeče stranke po 1. odstavku 11. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - ZSZ) za izdajo potrdila o neobstoju predkupne pravice na tam navedenih nezazidanih stavbnih zemljiščih, zazidanih stavbnih zemljiščih in kmetijskih zemljiščih.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da v obravnavanem primeru na podlagi podatkov upravnih spisov ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, za katere parcele skuša tožeča stranka pridobiti potrdilo iz 11. člena ZSZ in za kakšna zemljišča pravzaprav gre, zato na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo upravnega akta, ne more rešiti spora.

Pooblaščenec županje Občine Piran vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 72. člena ZUS in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da med strankama ni sporno, katera zemljišča so predmet zahteve za izdajo potrdila o neobstoju predkupne pravice. Pojasnjuje, katere parcele, ki so predmet zahtevka, so kmetijska oziroma katere stavbna zemljišča. Sodišče prve stopnje ni v celoti odločilo o tožbenem zahtevku, saj ni odločilo o odločbi prvostopnega upravnega organa, ampak samo o odločbi tožene stranke. Sodišče ni opravilo glavne obravnave, čeprav ni bil podan primer iz 2. odstavka 50. člena ZUS.

Tožeča stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa nista odgovorila na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je bila odločitev sodišča prve stopnje, da zaradi pomanjkljivosti upravnega spisa ne reši upravnega spora, preuranjena. Sodišče prve stopnje bi moralo namreč v takem primeru od tožene stranke zahtevati, da v določenem roku pošlje vse spise, ki se nanašajo na zahtevo (vključno s kopijo katastrskega načrta) (4. odstavek 36. člena ZUS), tožeči stranki naložiti, da v določenem roku dopolni ali pojasni svoje navedbe (predvsem parcele, glede katerih je zahtevala izdajo spornega potrdila) (2. točka 1. odstavka 44. člena ZUS) in po potrebi zaradi razjasnitve dejanskega stanja opraviti tudi glavno obravnavo (1. in 2. odstavek 50. člena ZUS).

Ker je sodišče prve stopnje z odklonitvijo vsebinske odločitve kršilo navedene določbe ZUS, kar je vplivalo na zakonitosti in pravilnost izpodbijane sodbe, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo istemu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, kjer bo moralo postopati v skladu z danimi napotki pritožbenega sodišča (74. člen ZUS).