Jedro

Skladno z drugim odstavkom tar. št. 3100 Tarife tožena stranka ni upravičena do povrnitve nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, saj se ta všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. odstavek izreka) spremeni tako, da se znesek 1.858,36 EUR zniža na 1.291,72 EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek ter odločilo, da mora tožeča stranka v 15 dneh povrniti toženi stranki njene stroške postopka v znesku 1.858,36 EUR.

Zoper odločitev o stroških se pritožuje tožeča stranka. Meni, da so stroški tožene stranke absolutno previsoki in neupravičeni. Prav tako pa iz obrazložitve sklepa ni mogoče ugotoviti, kateri stroški so zajeti v tem znesku ter v kolikšni višini. O višini priznanih stroškov naj zato odloči pritožbeno sodišče. Dne 23. 02. 2010 je tožeča stranka s pripravljalno vlogo dopolnila pritožbene navedbe, vendar pa dopolnitve ni bilo mogoče upoštevati, ker je bila vložena po poteku pritožbenega roka.

Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Tožeča stranka v pritožbi smiselno uveljavlja kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP). V zvezi z obrazložitvijo izpodbijanega dela sklepa, s katerim je odločeno o stroških postopka, je treba opozoriti na že večkrat zavzeto stališče v sodni praksi in pravni teoriji (primerjaj Janez Vlaj, Stroški postopka, Pravosodni bilten št. 2/2008, str. 9), v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini – torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sklepa, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa. Ravno naveden pristop je izbralo sodišče tudi v konkretnem primeru. Na samem stroškovniku, ki se nahaja na list. št. 19 spisa in v katerega je imela tožeča stranka možnost vpogledati, je namreč odmero stroškov ustrezno zaznamovalo in specificiralo tako, da je za vsako postavko priglašenih stroškov in nagrade razvidno, ali je bila priznana in v kakšni višini. Pritožbeno sodišče zato kot neutemeljene zavrača očitke, da izpodbijanega dela sklepa ni mogoče preizkusiti.

Na podlagi tako obrazložene odmere pa je pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu izpodbijane odločitve ugotovilo, da je sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo. Ob upoštevanju opombe 3 (1) 3. dela Tarife, ki je sestavni del Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/08, v nadaljevanju ZOdvT), je sodišče prve stopnje toženi stranki na podlagi tar. št. 3100 Tarife utemeljeno priznalo nagrado za postopek v višini 1.023,10 EUR. Pravilno ji je nadalje priznalo tudi 20,00 EUR za poštne stroške (tar. št. 6200), 20 % DDV (tar. št. 6007) ter strošek sodne takse za ugovor v višini 40,00 EUR (tar. št. 4021 Taksne tarife, ki je sestavni del Zakona o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/08). Ne strinja pa se pritožbeno sodišče z odločitvijo sodišča prve stopnje, da toženi stranki pripada strošek priglašene nagrade za ugovor zoper sklep o izvršbi v znesku 472,20 EUR (tar. št. 3468). Skladno z drugim odstavkom tar. št. 3100 tožena stranka namreč ni upravičena do povrnitve navedene nagrade, saj se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je znesek 1.858,36 EUR znižalo na 1.291,72 EUR (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje(2. točka 365. člena ZPP).

Višje sodišče v Ljubljani je o zadevi odločalo na podlagi sklepa začasne predsednice Vrhovnega sodišča RS, št. Su 72/2010-63 z dne 26. 07. 2010, o prenosu pristojnosti z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.