Jedro

Za odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP ni potrebno, da bi bile podane vse v tej točki navedene okoliščine.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega P.F.V. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru je z uvodoma navedenim sklepom pripor, odrejen zoper obd. F.V., obd. F.P.V. in zoper N.B. iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšal še po vloženi obtožnici. Višje sodišče v Kopru je z uvodoma navedenim sklepom med drugim zavrnilo tudi pritožbo zagovornika obdolženega P.F.V. Zagovornik obdolženega P.F.V. je dne 20.05.2002 priporočeno po pošti vložil na Okrožno sodišče v Kopru zahtevo za varstvo zakonitosti zoper oba uvodoma navedena sklepa in sicer iz razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP in zaradi kršitve 20. člena Ustave Republike Slovenije s predlogom, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi tako, da razveljavi oba izpodbijana sklepa.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornika obdolženega P.F.V. meni, da le-ta ni utemeljena. Trditev vložnika, da sta sodišči zagrešili bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP s tem, da napadena sklepa nimata razlogov o odločilnih dejstvih zato, ker v utemeljevanju obstoja ponovitvene nevarnosti razen okoliščine prejšnjega življenja ne vsebujeta drugih zakonsko predvidenih okoliščin, ni pravilna. Za oceno, da pri obdolžencu obstaja ponovitvena nevarnost, zadostuje ena od alternativnih primeroma navedenih okoliščin iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP in ni potrebno, tako kot meni vložnik, da bi za obstoj ponovitvene nevarnosti bilo potrebno izkazati vse okoliščine, ki so navedene v tem zakonitem določilu. Gre za alternativne, primeroma navedene okoliščine, pri katerih vsaka od njih, če je izkazana z dovolj veliko gotovostjo, zadostuje za ugotovitev, da je pri obdolžencu podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. 3. točko 1. odstavka 201. člena ZKP je namreč treba razlagati ob možnosti, da obstoje "druge posebne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo oseba ponovila kaznivo dejanje", tako, da ni mogoče razlagati drugače, kot da za oceno ponovitvene nevarnosti zadostuje ena od navedenih ali pa tudi katerakoli druga okoliščina, ki v tem zakonitem določilu ni navedena. Očitek, da je bila kršena določba 20. člena Ustave RS, češ da s prostitucijo ni bila ogrožena varnost ljudi, ker naj bi ne bila zdravju škodljiva dejavnost, tudi ni pravilen. Strinjati se je potrebno z oceno prvostopnega sodišča, da je prostitucija za osebe, ki se z njo ukvarjajo, zdravju škodljiva, varnost pa je ogrožena tudi zato, ker je to dejavnost, s katero različne osebe nezakonito pridobivajo premoženjsko korist, v okolju, v katerem se prostitucija odvija, pa je zaradi nizkih moralnih vrednot žarišče tudi drugih vrst kriminala.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP vložnik obrazlaga s trditvijo, da izpodbijana sklepa v obrazložitvi ponovitvene nevarnosti razen okoliščine prejšnjega življenja obdolženca ne vsebujeta drugih zakonsko predvidenih okoliščin iz 3. točke 1. odstavka 201. člena: teže kaznivega dejanja, načina ali okoliščin storitve, osebnih lastnosti obdolženca, okolja in razmer, v katerih ta živi ali morebitnih drugih okoliščin, ki bi kazale na nevarnost, da bi obtoženi na prostosti ponovil očitano mu kaznivo dejanje. Ob izostanku teh razlogov je obrazložena le bojazen, ne pa realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti kazniva dejanja ponavljal. Sicer pa sklicevanje na težo kaznivega dejanja, upoštevaje zagroženo kazen v višini pet let zapora, ne nudi podlage za odreditev oziroma podaljšanje pripora, ko v prid odpravi pripora govorijo urejene razmere, v katerih obdolženi živi. Tudi dosedanje trajanje pripora kot življenjska izkušnja obdolženca nudi dovolj podlage za sklepanje, da v konkretnem primeru ni več utemeljenih razlogov za podaljšanje pripora.

Prvostopno sodišče je priporni razlog ponovitvene nevarnosti tudi glede obdolženega P.F.V obrazložilo s tem, da teče pri tem sodišču zoper navedenega kazenski postopek za istovrstno kaznivo dejanje. Lokali, ki jih vodita obdolženec in soobdolženi F.J.V. še naprej obratujejo in glede na dobro organiziranost in utečenost poslov s prostitucijo, ki je razvidna iz izpovedb prič - deklet, pa tudi zagotavljajo dobre zaslužke, obstaja realna nevarnost, da bi na prostosti s kaznivimi dejanji nadaljevala. Po oceni prvostopnega senata pa je podano tudi sorazmerje med ogroženo dobrino, to je varnostjo precejšnjega števila deklet, ki se jih peha v zdravju škodljivo dejavnost, ter omejitvijo svobode gibanja obdolženca, ki jo predstavlja pripor. Glede na samo naravo izvrševanja kaznivega dejanja pa namena pripora, to je preprečitve ponavljanja kaznivih dejanj, z drugim milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče doseči. Pritožbeno sodišče je v razlogih napadenega sklepa v celoti sprejelo oceno prvostopnega sodišča o obstoju ponovitvene nevarnosti in pri tem dodalo, da ne drži, da izpodbijani sklep v tej smeri ni obrazložen, ker po oceni sodišča druge stopnje podaja razloge o vseh odločilnih dejstvih, tudi o tem, čemu pripora ni moč nadomestiti s katerim od milejših ukrepov.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da očitana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ni podana. Oba izpodbijana sklepa vsebujeta zadostno obrazložitev glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, na katero utemeljeno sklepata iz ugotovitve, da je obdolženi P.F.V. v kazenskem postopku pred prvostopnim sodiščem zaradi istovrstnega kaznivega dejanja in iz okoliščine, da tudi ta obdolženec sodeluje v vodenju in poslovanju lokalov, kjer se je omogočalo izvajanje prostitucije zaradi pridobivanja premoženjske koristi tudi obdolžencu. S tem je opisan način storitve, ki ga posebej obrazlaga napadeni sklep sodišča druge stopnje. Z odrejenim priporom zaradi ponovitvene nevarnosti se obdolženemu P.F.V. preprečuje ponavljanje istovrstnega kaznivega dejanja v danih razmerah glede na obratovanje lokalov, v katerih naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu očita v obtožbi.

Neupoštevno je sklicevanje vložnika, da niso obrazložene tudi druge okoliščine iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP razen obrazloženih, ko so v zakonu naštete primeroma in ne taksativno. V kolikor posamezne okoliščine in osebne lastnosti narekujejo odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti tudi, če ostale primeroma navedene okoliščine niso podane, ni podana očitana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, kot to zmotno zatrjuje vložnik.

Ustavni pogoj iz 20. člena Ustave za odreditev pripora in sicer zagotavljanje varnosti ljudi je v obeh napadenih sklepih pravilno ugotovljen in ustrezno obrazložen. Neupoštevna so izvajanja vložnikov o zmotni oceni prostitucije kot družbeno škodljive dejavnosti. Ob dejstvu, da prostitucija sama po sebi ni legalizirana dejavnost in ob v tem postopku ugotovljenih okoliščinah, ki naj bi jih zagotavljal tudi obdolženec v okviru očitane kriminalne dejavnosti, so zaključki obeh napadenih sklepov o ogroženosti, zlasti zdravstveni, prostituiranih deklet pravilni in zadostno obrazloženi, tako da zahteva za varstvo zakonitosti tudi v tej smeri ni utemeljena, saj sklepa vsebujeta zadostne in sprejemljive razloge o ustavnem pogoju za odreditev pripora in sicer zagotavljanje varnosti ljudi.

Vrhovno sodišče je potem, ko je ugotovilo, da v napadenih sklepih niso podane očitane kršitve niti ustave niti zakona, zahtevo za varstvo zakonitosti skladno s 425. členom ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.