Jedro

V konkretni zadevi je predlagatelj organiziran kot kapitalska družba - družba z omejeno odgovornostjo, v kateri ZGD namreč le na splošno dopušča, da družba lahko podeli prokuro, ne pa tudi, kdo v njej je za to pristojen. Zato bi poslovodja lahko imenoval prokurista le, če bi to določala družbena pogodba.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za vpis prokurista zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu za vpis prokurista.

V pravočasni pritožbi je udeleženec navedel, da v družbeni pogodbi prokura ni predvidena. Prav tako je sklep o imenovanju prokurista z dne 14.04.2004 neveljaven, saj je bila listina sestavljena po razrešitvi direktorice T. Sicer pa je predlog za vpis D. S. vložil brez ustreznega pooblastila.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da v obravnavanem primeru procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis sicer niso bile izpolnjene, saj le-ta ni bil vložen s strani upravičene osebe (primerjaj 1. točko 29. člena Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju: ZSReg). Iz omenjenega predloga je namreč razvidno, da ga je podpisal D. S. (primerjaj podpisa na listovnih številkah spisa 1 in 7), ki ob vložitvi v sodnem registru ni bil vpisan kot predlagateljev zastopnik (primerjaj 2. odstavek 23. člena ZSReg). Vendar pa je iz podatkov sodnega registra razvidno, da oseba, ki je v imenu predlagatelja podelila prokuro (glej listovno številko 5 spisa), v času odločanja na drugi stopnji ni več vpisana kot njegova zastopnica; zato sodišče druge stopnje (upoštevajoč pritožbene navedbe) ugotavlja, da zgoraj omenjena pomanjkljivost ni odpravljiva (primerjaj 1. odstavek 30. člena ZSReg). Glede na navedeno je bilo torej izpodbijani sklep treba presojati vsebinsko.

V konkretni zadevi je predlagatelj organiziran kot kapitalska družba - družba z omejeno odgovornostjo (primerjaj 2. alinejo 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju: ZGD), v kateri o postavitvi prokurista odločajo družbeniki (primerjaj 7. alinejo 439. člena ZGD). ZGD v 33. členu namreč le na splošno dopušča, da družba lahko podeli prokuro, ne pa tudi, kdo v njej je za to pristojen. Zato bi po mnenju sodišča druge stopnje poslovodja (glede na dispozitivnost citirane 7. alineje 439. člena ZGD; primerjaj 438. člen ZGD) lahko imenoval prokurista le, če bi to določala družbena pogodba (glej tudi ZGD s komentarjem, 436. stran).

Iz okoliščin obravnavanega primera ni razvidno, da bi bila zastopnica skladno z družbeno pogodbo upravičena podeljevati prokuro (glej sklep o podelitvi prokure na listovni številki 5 spisa, glej še družbeno pogodbo na listovnih številkah 20 do 26 spisa). Zato je mogoče sklepati, da prokura ni bila pravilno podeljena; materialnopravne predpostavke za njen vpis v sodni register torej niso bile podane.

Zaradi navedenega zahtevek za vpis v sodni register ni bil utemeljen (primerjaj 34. člen ZSReg). Zato je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (4. točka 39. člena ZSReg).

Skladno s 3. odstavkom 40. člena ZSReg bo moralo registrsko sodišče vpisati izbris opravljenega vpisa.