Jedro

Dejstvo je, da v predmetnem pravdnem postopku tožeča stranka od tožene stranke zahteva, da preneha uporabljeni zadevno transformacijsko postajo, ki se nahaja na parc. št. 1, ki naj bi bila v lasti tožnice in odstrani celotno opremo, ki je priklopljena na to transformacijsko postajo, vendar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da obstoj navedenih stavbnih pravic predstavlja predhodno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v predmetnem postopku in zato se je pravilno odločilo, da predmetni postopek prekine do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 12. 4. 2022 odločilo, da se postopek prekine. Obrazložilo je, da se bo postopek nadaljeval po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka iz razloga, ker je v obravnavani zadevi sporna stavbna pravica, ki je vknjižena v korist tožene stranke, saj iz sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah SDn 486/2021 z dne 15. 3. 2022 izhaja, da je odločeno, da se ne dovoli izbris stavbnih pravic ID 5 in ID 6 na parceli 1 k.o. X. Vknjižena sporna stavbna pravica dejansko predstavlja predhodno vprašanje v tem postopku.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da „pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi oziroma odloči, da se pravdni postopek nadaljuje ter hkrati odloči, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti tudi stroške pritožbe“. Prepričana je, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno in procesno pravno napačna in je posledica zlorabe procesnih pravic tožene stranke. Pojasnjuje, da je bistveno dejstvo v predmetni zadevi, da niti stavbna pravica 5 (ID 7), niti stavbna pravica 6 (ID 8) nista vpisani pri nepremičnini, parcela št. 1 k.o. X z ID znakom parcela št. 1, ki je v lasti tožeče stranke, niti na njej ni vpisana nobena druga pravica v korist tožene stranke, ki bi omejevala lastninsko pravico tožeče stranke oziroma toženi stranki dajala upravičenja, ki jih zatrjuje. Iz zgodovinskega izpiska za nepremičnino z ID znakom parcela 1 je namreč razvidno, da pri njej niti ni bil vpisan postopek pod opr. št. Dn 218255/2020, saj le ta ni imel nobene zveze s to nepremičnino, kar pomeni, da sklep Dn 218255/2020 toženi stranki ne daje nobenih upravičenj v zvezi z nepremičnino z ID znakom parcela št. 1 (ID 2), v zvezi s katero teče spor v predmetni zadevi. Sklep SDn 486/2021 namreč ne predstavlja nobenega novega dejstva in nikakor ne gre za predhodno vprašanje v tem postopku, od rešitve katerega bi bila odvisna odločitev v predmetnem sporu, kot prikazuje to tožena stranka, čemur je zmotno sledilo sodišče prve stopnje in s tem kršilo določbe pravdnega postopka. Iz zgodovinskega izpiska iz ZK za nepremičnino - parcelo št. 1 k.o. X z ID znakom parcela 1, ki je v lasti tožeče stranke, izhaja, da sta bili stavbni pravici pri nepremičnini izbrisani v postopku, ki se je vodil pod opr. št. Dn 127320/2017 in izbris je začel učinkovati nato 30. 5. 2017, izveden pa je bil 19. 7. 2017. Hkrati z vpisom lastninske pravice v korist tožeče stranke na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 9. 3. 2017 Okrožnega sodišča v Mariboru z opr. št. St 6209/2014 sta bili stavbni pravici 5 in 6 pri nepremičnini - parceli št. 1 k.o. X z ID znakom parcela 1, v lasti tožeče stranke, veljavno izbrisane na podlagi 2. alineje 3. točke prvega odstavka 342. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Dejstvo torej je, da sta bili stavbna pravica 5 (ID 7) in stavbna pravica 6 (ID 8) pridobljeni po trenutku od katerega je učinkoval vpis najzgodnejše hipoteke ali zemljiškega dolga v zemljiško knjigo pri nepremičnini z ID znakom parcela 1 (iz zgodovinskega ZK izpiska je razvidno, da je prva hipoteka učinkovala že od 18. 11. 2005) ter sta torej bili pri nepremičnini z ID znakom parcela 1 stavbni pravici veljavno izbrisani in do ponovnega vpisa ne more priti. Odločitev sodišča, da naj bi sporna stavbna pravica bila vknjižena v korist tožene stranke ter da bi toženi stranki dala upravičenja, ki jih zatrjuje, in da naj bi le ta predstavljala predhodno vprašanje, je tako materialnopravno povsem napačna in zato sodišče ni imelo razlogov za prekinitev postopka. Dejstvo je, da je stavbna pravica na katero se sklicuje tožena stranka v lasti tožeče stranke prenehala in je bila izbrisana kot posledica nakupa premoženja stečajnega dolžnika A. d.o.o. s strani tožeče stranke na podlagi že navedenega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru. S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavni del nepremičnine, kar pomeni, da je tožeča stranka lastnik gradbenega dela TP (TP 1020/0, 4kV; t-580; sončna elektrarna T.). Prepričana je, da ne obstaja nobena pravica tožene stranke, ki bi omejevala lastninsko pravico tožeče stranke in tudi sklep, na katerega se le ta sklicuje, ji ne daje takšnega upravičenja. Ob tem še pojasnjuje, da predmet tožbenega zahtevka ni odstranitev transformatorske postaje, kakor gre razbrati iz obrazložitve sklepa sodišča o prekinitvi postopka, temveč le oprema. Hkrati pa tudi pojasnjuje, da se tožena stranka dobro zaveda, da stavbna pravica (ki pri nepremičnini v lasti tožeče stranke ni vpisana in je bila s stečajem veljavno izbrisana) niti njej, niti njenim pravnim prednikom ne daje in ni dajala upravičenja do priklopa sončne elektrarne na TP.

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev sklepa. Izpostavlja, da tožeča stranka zmotno trdi, da zadevni stavbni pravici 5 in 6 naj ne bi bili povezani z nepremičnino parc. št. 1, na kateri stoji sporna transformatorska postaja, na katero je priklopljena oprema v lasti in uporabi toženke, zato toženki naj ne bi dajala nobenega upravičenja v zvezi z uporabo nepremičnine parc. št. 1. Izpostavlja tudi, da so zmotne pritožbene navedbe, da naj bi bili stavbni pravici veljavno izbrisani na podlagi 2. alineje 3. točke prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Priglaša in terja pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o prekinitvi postopka utemeljilo z obrazložitvijo, da je v obravnavani zadevi sporna stavbna pravica ter da je s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah SDn 486/2021 z dne 15. 3. 2022 odločeno, da se ne dovoli izbris stavbnih pravic ID 5 in ID 6 na parceli 1 k.o. X. Pojasnilo je, da se slednji stavbni pravici nanašata na izgradnjo in postavitev transformatorske postaje, ki je predmet tožbenega zahtevka.

6. Izpodbijana odločitev in razlogi zanjo so pravilni. Sodišče prve stopnje se je odločilo, da bo počakalo na pravnomočno odločitev v zemljiškoknjižnem postopku, ki teče v zvezi z vprašanjem stavbne pravice ter se šele nato ukvarjalo s prenehanjem in vznemirjanjem lastninske pravice tožeče stranke.

7. Tudi pritožbeno sodišče je prepričano, da je zaradi razjasnitve popolnega dejanskega stanja potrebno počakati na pravnomočno odločitev v zvezi s stavbno pravico, katera je ključen spor med pravdnima strankama. Po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa pa bo moralo sodišče prve stopnje nemudoma nadaljevati postopek ter se bo v tem postopku moralo nato ukvarjati tudi z vsemi sedanjimi pritožbenimi ugovori, medtem ko pritožbeni ugovori tožeče stranke v obravnavani pritožbi na višjem sodišču, glede na tožbeni zahtevek in glede na spor v zvezi s stavbno pravico, niso utemeljeni.

8. Dejstvo je, da v predmetnem pravdnem postopku tožeča stranka od tožene stranke zahteva, da preneha uporabljeni zadevno transformacijsko postajo, ki se nahaja na parc. št. 1, ki naj bi bila v lasti tožnice in odstrani celotno opremo, ki je priklopljena na to transformacijsko postajo, vendar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da obstoj navedenih stavbnih pravic predstavlja predhodno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v predmetnem postopku in zato se je pravilno odločilo, da predmetni postopek prekine do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka.

9. Glede na navedeno in upoštevajoč, da pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, prav tako tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev, katere uveljavlja tožeča stranka, saj iz sklepa izhajajo bistvene okoliščine za odločitev v tej zadevi, je zato pritožbo zoper sklep zavrnilo in ga potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Stroške pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).